{"id":40035,"date":"2026-03-28T12:46:09","date_gmt":"2026-03-28T12:46:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/40035\/"},"modified":"2026-03-28T12:46:09","modified_gmt":"2026-03-28T12:46:09","slug":"nobenega-uspesnega-vdora-v-naprave-z-lockdown-mode-portal24","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/40035\/","title":{"rendered":"nobenega uspe\u0161nega vdora v naprave z Lockdown Mode ~ Portal24"},"content":{"rendered":"

Apple trdi, da v skoraj \u0161tirih letih od uvedbe posebnega varnostnega na\u010dina Lockdown Mode \u0161e niso zaznali uspe\u0161nega vdora v napravo, kjer je bila ta za\u0161\u010dita vklju\u010dena.<\/p>\n

Gre za funkcijo, namenjeno predvsem uporabnikom, ki so lahko tar\u010da naprednih napadov z vohunsko programsko opremo, tudi s strani dr\u017eavnih akterjev.<\/p>\n

\u201eNe poznamo nobenih uspe\u0161nih napadov pla\u010dane vohunske programske opreme na Apple napravo z omogo\u010denim na\u010dinom zaklepanja,\u201c je sporo\u010dila Applova predstavnica Sarah O\u2019Rourke.<\/p>\n

Za\u0161\u010dita pred najzahtevnej\u0161imi napadi<\/p>\n

Lockdown Mode je Apple predstavil leta 2022 kot skrajno obliko za\u0161\u010dite. V praksi pomeni, da naprava izklopi ali omeji dolo\u010dene funkcije, ki jih napadalci najpogosteje izkori\u0161\u010dajo za vdor.<\/p>\n

Med njimi so dolo\u010dene vrste sporo\u010dilnih prilog, spletnih vsebin in druge funkcionalnosti, ki lahko predstavljajo vstopno to\u010dko za napade.<\/p>\n

Gre tudi za tako imenovane napade brez klika, kjer uporabnik ne naredi ni\u010desar \u2013 vdor se lahko zgodi \u017ee ob prejemu sporo\u010dila.<\/p>\n

Funkcija je namenjena predvsem novinarjem, aktivistom, politikom in drugim posameznikom, ki so pogoste tar\u010de napredne vohunske programske opreme.<\/p>\n

U\u010dinkovitost potrjujejo tudi raziskovalci<\/p>\n

Podobne ugotovitve navajajo tudi neodvisni strokovnjaki. Pri Amnesty International so po analizi \u0161tevilnih primerov napadov ocenili, da niso zaznali uspe\u0161nega vdora v iPhone, \u010de je bil na\u010din zaklepanja v \u010dasu napada vklju\u010den.<\/p>\n

\u201eNismo videli nobenega dokaza, da bi bil iPhone<\/a> uspe\u0161no ogro\u017een \u2026 \u010de je bil omogo\u010den na\u010din zaklepanja,\u201c je dejal vodja varnostnega laboratorija Donncha \u00d3 Cearbhaill.<\/p>\n

Raziskovalci so v nekaterih primerih celo ugotovili, da je funkcija aktivno blokirala napade, med drugim pri vohunski programski opremi Pegasus in Predator.<\/p>\n

Po njihovih ugotovitvah lahko tak\u0161na za\u0161\u010dita napadalce celo odvrne, saj zaznavajo, da je naprava dodatno za\u0161\u010ditena.<\/p>\n

Manj funkcij, manj mo\u017enosti za napad<\/p>\n

Strokovnjaki poudarjajo, da je klju\u010d v zmanj\u0161anju tako imenovane \u201enapadalne povr\u0161ine\u201c. Z omejitvijo funkcij se napadalcem bistveno ote\u017ei dostop do naprave.<\/p>\n

\u201eMislim, da lahko z gotovostjo re\u010dem, da je na\u010din zaklepanja ena najbolj agresivnih funkcij za utrjevanje, namenjenih potro\u0161nikom,\u201c je dejal strokovnjak za kibernetsko varnost Patrick Wardle.<\/p>\n

Po njegovih besedah funkcija blokira \u0161tevilne tehnike, ki se uporabljajo pri napadih brez klika, in napadalce sili v uporabo bistveno bolj zapletenih in dra\u017ejih metod.<\/p>\n

Apple je v zadnjih letih sicer ve\u010dkrat priznal, da so bili njegovi uporabniki tar\u010de vohunske programske opreme, in jih o tem tudi obve\u0161\u010dal. Opozorila je po\u0161iljal uporabnikom v ve\u010d kot 150 dr\u017eavah, kar ka\u017ee na razse\u017enost teh napadov.<\/p>\n

\u010ceprav popolna za\u0161\u010dita ne obstaja, Apple poudarja, da Lockdown Mode predstavlja enega klju\u010dnih varnostnih ukrepov za za\u0161\u010dito najbolj izpostavljenih uporabnikov pred najnaprednej\u0161imi digitalnimi gro\u017enjami.<\/p>\n

Povezani \u010dlanki: <\/p>\n

Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Apple trdi, da v skoraj \u0161tirih letih od uvedbe posebnega varnostnega na\u010dina Lockdown Mode \u0161e niso zaznali uspe\u0161nega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":40036,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[1538,5899,62,37,58,60,38,89,90,643],"class_list":{"0":"post-40035","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-apple","9":"tag-iphone","10":"tag-si","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenia","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-technology","16":"tag-tehnologija","17":"tag-varnost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116306875673725348","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40035","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40035"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40035\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/40036"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40035"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=40035"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=40035"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}