{"id":40064,"date":"2026-03-28T13:25:14","date_gmt":"2026-03-28T13:25:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/40064\/"},"modified":"2026-03-28T13:25:14","modified_gmt":"2026-03-28T13:25:14","slug":"mehko-mesto-kjer-lahko-zivimo-al-fresco-in-gredo-otroci-pes-v-solo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/40064\/","title":{"rendered":"Mehko mesto, kjer lahko \u017eivimo “al fresco” in gredo otroci pe\u0161 v \u0161olo"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Arhitekturni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tArhitekturni biro Jana Katteina je nakupovalno ulico v predelu Poplar spremenil v najbolj \u017eivopisno londonsko ulico. Kljub zavedanju, da so stavbe predvidene za ru\u0161enje, so Kattein in njegovi sodelavci v sodelovanju s prebivalci in drugimi uporabniki stavb ustvarili urbani mikrokozmos, ki lokalni skupnosti ogromno pomeni in ulico v tem prehodnem obdobju ohranja \u017eivo. Foto: Jan Kattein Architects<\/p>\n

“V Londonu poteka okoli 200 velikih projektov regeneracije,” pravi arhitekt Jan Kattein. V Londonu se dejansko ogromno ru\u0161i in na novo gradi, pa naj je to na veliki cesti Bishopsgate v bli\u017eini obrambnega zidu starorimskega Londiniuma, na lokacijah prizori\u0161\u010d olimpijskih iger, kjer na\u010drtujejo visoko gosto stanovanjsko gradnjo, ali pa na obronkih mesta.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Investitorji morajo prebivalcem najti nadomestno stanovanje
Kattein, ki je bil eden od sodelujo\u010dih na veliki mednarodni konferenci Urban Future, pravi, da se posebno intenzivno ru\u0161i povojna stanovanjska gradnja in na\u010drtuje nova. Nemudoma se seveda postavi vpra\u0161anje, kaj se zgodi s prebivalci. Kattein pravi, da se je v Londonu prav glede na to vpra\u0161anje ogromno spremenilo. \u010ce se \u017eelijo investitorji kvalificirati za javna sredstva, morajo poskrbeti za preselitev prebivalstva. Seveda pa si nih\u010de ne more zatiskati o\u010di, da to vseeno pomeni razpadanje skupnosti in odpiranje poti gentrifikaciji, zaradi \u010desar se je denimo v predelu Thamesmead, zunaj Londona, znanem predvsem kot lokacija snemanja filma Peklenska pomaran\u010da, oblikovala fronta odpora in nekateri prebivalci domov preprosto no\u010dejo zapustiti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Poplar
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPoplar le\u017ei v bli\u017eini finan\u010dnega sredi\u0161\u010da Canary Wharf, kjer so v dobrih 20 letih zgradili \u0161tevilne neboti\u010dnike, ki prav tako pri\u010dajo o izjemno hitrih procesih preobrazbe mestnega tkiva v Londonu. Foto: EPA<\/p>\n

\u017divljenjska doba v Londonu stagnira
Kattein pravi, da proces revitalizacije posameznega obmo\u010dja traja 10, 15 ali celo 20 let in seveda povzro\u010di velike motnje v \u017eivljenju ljudi. Tak\u0161ne situacije pa dajejo arhitektom prilo\u017enost za intervencije, ki vsaj za\u010dasno krepijo vitalnost in povezanost lokalnih skupnosti. Kattein se je tako s sodelavci podal v predel Poplar, predel precej oto\u017ene podobe, ki v senci finan\u010dnega sredi\u0161\u010da Canary Wharf bolj kot ne stagnira. Kattein poudari presenetljivo dejstvo, da je zrak v Poplarju zaradi bli\u017eine zelo prometne ceste izredno onesna\u017een, zaradi \u010desar \u017eivljenjska doba tam stagnira oziroma celo upada. In da to pravzaprav velja za celoten London. \u010ceprav izredno bogato, je London tudi mesto izredne rev\u0161\u010dine.<\/p>\n

Kattein poudari dolgo tradicijo tekstilne industrije v vzhodnem Londonu, \u0161e vedno pa je prisotna tudi v Poplarju. Predel pa mo\u010dno zaznamuje tudi navzo\u010dnost indijske in pakistanske priseljenske skupnosti in na oboje se je njegova ekipa tudi navezala, potem ko je prek pogovorov s prebivalci izvedela, da si \u017eelijo ve\u010d barvitosti v soseski.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Dejavnosti
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDejavnosti na nakupovalnih ulicah v Londonu zaposlujejo okoli 1,5 milijona ljudi. Foto: Jan Kattein Architects<\/p>\n

London, skupek 600 vasi, v katerih mora biti vsaj ena nakupovalna ulica
Za intervencijo<\/a> so si izbrali cesto Aberfeldy, lokalno nakupovalno ulico, \u010de tako prevedemo izraz ‘high street’. High Streets so v Veliki Britaniji zelo pomembne; v Londonu ustvarjajo okoli 1,5 milijona delovnih mest in vsaka \u010detrt jo ima. \u010cetrti so zelo pomembne, saj Kattein tudi poudari, da je London pravzaprav skupek 600 vasi, kar se \u0161e danes odra\u017ea v mno\u017eici malih neformalnih sredi\u0161\u010d dru\u017eabnega \u017eivljenja in ekonomske dejavnosti.<\/p>\n

Katteinova ekipa je za izhodi\u0161\u010de projekta vzela tradicionalne vzorce iz banglade\u0161ke in vzhodnoindijske tradicije vezenja kantha, ki so jih zbrali s pomo\u010djo prebivalcev in uporabnikov ceste Aberfeldy. Vzorce so skenirali, digitalno obdelali in jih prenesli na fasade. Tako so ustvarili najbolj \u017eivopisno ulico v Londonu. Vsi sodelujo\u010di so se zavedali, da so stavbe ob cesti predvidene za ru\u0161enje, a za ta vmesni \u010das, ki lahko traja \u0161e ve\u010d let, so ustvarili nekaj pomembnega: “Nastala je ulica, s katero se ljudje \u010dutijo osebno povezani, saj so prispevali k njeni podobi.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"David
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDavid Sim v mednarodni uspe\u0161nici Mehko mesto zelo natan\u010dno analizira elemente mest, ki jih lahko prepoznamo kot prijazna mesta. Foto: Corwin SI<\/p>\n

Nobeno mesto do zdaj ni povsem uresni\u010dilo trajnosti. Nikjer \u0161e ni bil 100-odstotno uresni\u010den celoten sistem.<\/p>\n

Gerald Babel-Sutter<\/p>\n

Mesto ni nikoli zgrajeno do konca
Primer nenehne transformacije Londona smo izbrali zato, ker govori o tem, da mesto nikoli ni zares zgrajeno. To je v svojem prispevku na konferenci izpostavil tudi na \u0160kotskem rojeni arhitekt in urbanist David Sim, ki je dan prej predstavljal tudi slovenski prevod svoje mednarodne uspe\u0161nice Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja. Sim, ki o urbanisti\u010dnem na\u010drtovanju govori tudi kot o povabilu k bolj\u0161emu \u017eivljenju, je povedal anekdoto o svojih ‘za\u010detkih urbanisti\u010dne kariere’.<\/p>\n

Kot otrok se je rad igral z legokockami in mama ga je nenehno spra\u0161evala, kdaj vendar bo \u017ee nekaj zgradil do konca. Menda ji je odvrnil, da ne more ni\u010desar dokon\u010dati, ker da gradi mesto, mesto pa ni nikoli dokon\u010dano.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa Gospodarskem razstavi\u0161\u010du se je zbralo okoli 180 sodelujo\u010dih, za katere pobudnik dogodkov Urban Future Gerald Babel-Sutter pravi, da jih zanima predvsem, kako naj nekaj izpeljejo in ne kaj. Foto: Adam Slowikowski\/Urban Future<\/p>\n

Vedno pomembnej\u0161i socialni vidik trajnosti
Kattein in Sim sta bila torej dva od okoli 180 sodelujo\u010dih na konferenci Urban Future, ogromnem dogodku, katerega vsaka edicija poteka v drugem evropskem mestu. Preberemo lahko, da je to konferenca za trajnostne metropole, pa \u010deprav pobudnik teh dogodkov Gerald Babel-Sutter morda nekoliko protislovno pove, da je trajnost predvsem modna beseda, ob kateri se vsi vpra\u0161amo, kaj sploh pomeni. “Prva konferenca je bila predvsem o ekolo\u0161ki trajnosti, ampak z leti smo ugotovili, da je konferenca zastavljena preve\u010d ozko,” pove Babel-Sutter, ki tudi omeni, da z leti v ospredje vedno bolj prihaja tema socialne trajnosti, “\u010de je 40 odstotkov prebivalstva brezposelnega, to ni trajnostno. Cilj je torej, da izpostavimo vse te razli\u010dne vidike trajnosti.” <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gerals
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGerals Babel-Sutter \u017eivi v Gradcu, ki velja za zelo napredno mesto, ko gre za uvajanje trajnostnega urbanisti\u010dnega na\u010drtovanja. Pred ve\u010d kot desetletjem je tam organiziral delavnico iz mobilnosti in iz nje se je razvila konferenca Urban Future. Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tRazmi\u0161ljanje Davida Sima o mestih lahko spoznate tudi v oddaji Osmi dan, ki bo na sporedu 30. 3. ob 21.40 na TVS 1.<\/p>\n

“Nobeno mesto do zdaj ni povsem uresni\u010dilo trajnosti. Nikjer \u0161e ni bil 100-odstotno uresni\u010den celoten sistem,” \u0161e doda Babel-Sutter, “morda v kak\u0161nem manj\u0161em mestu.” V nekaterih manj\u0161ih mestih so namre\u010d izvolili zelo pogumne odlo\u010devalce, ki so veliko spremenili tudi v sami strukturi upravljanja mesta in tako lahko bolj odlo\u010dno napredujejo v meri realizacije celovite trajnosti. Velika mesta pa so lahko dobra na nekih podro\u010djih, ne pa v celoti.<\/p>\n

Mislim, da je mehko mesto \u010dlove\u0161ko mesto. In je tudi dru\u017eabno mesto, ki vabi k sre\u010devanju z drugimi ljudmi. In je udobno mesto, kjer lahko na zimski dan sedem na klop na soncu, poleti pa na klop v senci.<\/p>\n

David Sim<\/p>\n

Okoli konference Urban Future se je oblikovala prava skupnost
Vtis obiska konference, na kateri je hkrati potekalo tudi 6 razprav, je bil, da je to shajali\u0161\u010de rahlo idealisti\u010dnih in romanti\u010dnih zanesenjakov, katerih nastopi so pogosto spominjali na energi\u010dne nastope kak\u0161nih ogla\u0161evalcev ali drugih predstavnikov tega ne \u010disto jasnega pojma ‘kreativci’. Na pomembno vlogo neke vrste zanesenja\u0161tva nakazuje tudi precej nejasen odgovor Babel-Sutterja na izvor finan\u010dnih sredstev, s katerimi lahko izvedejo tako velikopotezne dogodke.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Knjiga
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKnjiga Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja je sedaj prevedena \u017ee v 27 jezikov. Foto: Corwin SI<\/p>\n

Pravi, da se je od za\u010detka projektu pridru\u017eilo zelo veliko malih podpornikov in pa da mora vsak udele\u017eenec tudi kupiti vstopnico, kar vse \u0161e toliko bolj motivira, da aktivno sodelujejo in si morda odprejo mo\u017enosti za prihodnje projekte. “Posebnost te konference je, da se tu sre\u010dujejo ljudje, ki so mo\u010dno vpleteni v procese sprememb v mestih,” pravi Babel-Sutter, ki poudari, da ljudje na teh konferencah razpravljajo o tem, kako bi lahko nekaj uresni\u010dili in ne kaj. Nekateri povedo, kaj je delovalo v njihovih primerih, drugi, kaj ni in tako se udele\u017eenci medsebojno podpirajo. Konferenco pa seveda podpirajo tudi razli\u010dni sponzorji in vsakokratno mesto, gostitelj konference.<\/p>\n

Medsebojno podporo, komunikacijo in \u010dlove\u0161ko dimenzijo mest nenehno poudarja tudi David Sim, s katerim smo se sre\u010dali dan pred za\u010detkom konference. V prostorih Urbanisti\u010dnega in\u0161tituta Republike Slovenije je govoril o svoji knjigi Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja, za prevod katere je poskrbel prav omenjeni in\u0161titut, pobudo zanj pa je dala dru\u017eba Corwin. Knjiga, ki je zdaj prevedena \u017ee v 27 jezikov, se bere kot zelo osebna analiza tako reko\u010d vsega, kar konstituira mesto. Nenehno vdira ob\u010dutek, kot da sploh ne beremo analize arhitekta in urbanista, pa\u010d pa zdravorazumski zapis pozornega opazovalca.<\/p>\n

Otroci, ki v \u0161olo pe\u0161a\u010dijo, so u\u010dno uspe\u0161nej\u0161i
Sim se je u\u010dil predvsem od danskega arhitekta in urbanista Jana Gehla, ki je sicer znan predvsem po tem, da je pozornost usmeril k pomenu oblikovanja mest po meri pe\u0161cev in kolesarjev. Sim tako pove anekdoto, da je imel pri 19 letih resne dvome glede \u0161tudija arhitekture. U\u010dili so se samo o razli\u010dnih -izmih in vse skupaj se je zdelo nekako rahlo pretenciozno. Potem pa je poslu\u0161al predavanja Jana Gehla, ki je z velikim zanosom govoril o otrocih, ki gredo pe\u0161 v \u0161olo. Mimogrede, Sim, ki \u017ee dolgo \u017eivi na jugu \u0160vedske, omeni, da v Skandinaviji spet vedno ve\u010d otrok v \u0161olo hodi pe\u0161 ali s kolesom, saj so raziskave pokazale, da so tak\u0161ni otroci u\u010dno uspe\u0161nej\u0161i od otrok, ki jih v \u0161olo vozijo star\u0161i.<\/p>\n

Vra\u010damo se k \u010dloveku in k vpra\u0161anju, kaj pomeni vsakdanje \u017eivljenje. V\u010dasih prevlada teorija in v dobri veri na\u010drtujemo prostore, ki omogo\u010dajo hojo in ki na primer predvidevajo me\u0161ano rabo, ko pa damo vse skupaj, ne deluje. Vedno se moramo osredoto\u010diti na \u010dlove\u0161ko izku\u0161njo v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n

David Sim<\/p>\n

Skandinavija, predvsem Danska, je mo\u010dno zaznamovala Simovo razmi\u0161ljanje o tem, kak\u0161no naj bi bilo mesto, in v knjigi je najve\u010d prav primerov iz Skandinavije, predvsem iz K\u00f6benhavna. V resnici se knjiga ne zdi tako zelo prelomna.<\/p>\n

Veliko idej je blizu ideji 15-minutnega mesta Carlosa Morene, \u017ee ve\u010dkrat sli\u0161anim zagovorom strnjene zazidave in me\u0161ane rabe v nasprotju z urbano ‘monokulturo’, pa tudi idej o pomenu o\u017eivljanja pritli\u010dij in javnih prostorov, vklju\u010dno s plo\u010dniki, je bilo \u017ee precej. Prvo vpra\u0161anje za pogovor, v katerem se je izkazalo, da Sim morda bolj kot o samem ‘grajenem okvirju’ razmi\u0161lja o zgodbah, ki jih pi\u0161e \u017eivljenje v teh okvirih, se je torej ponujalo kar samo od sebe \u2026<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"David
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDavid Sim velik pomen pripisuje raznovrstnosti, tako v smislu me\u0161ane rabe mestnih predelov kot tudi znotraj posamezne stavbe, v katero lahko umestimo stanovanja razli\u010dnih tipov in tudi druge dejavnosti. Foto: David Sim: Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja<\/p>\n

Kaj je tisto novo, kar prina\u0161a va\u0161a knjiga v primerjavi z drugimi sodobnimi knjigami o ‘pravem’ urbanisti\u010dnem pristopu k mestom?
Mislim, da je to \u010dlove\u0161ka perspektiva. Vra\u010damo se k \u010dloveku in k vpra\u0161anju, kaj pomeni vsakdanje \u017eivljenje. V\u010dasih prevlada teorija in v dobri veri na\u010drtujemo prostore, ki omogo\u010dajo hojo in ki na primer predvidevajo me\u0161ano rabo, ko pa damo vse skupaj, ne deluje. Vedno se moramo osredoto\u010diti na \u010dlove\u0161ko izku\u0161njo v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n

Mislim, da moramo v ospredje postaviti \u010dlove\u0161ko merilo. Obstajajo razli\u010dna podnebja, kulture, razli\u010dne politike \u2026 Kar pa je zanimivo pri ljudeh, je to, da vsi pridemo na svet bolj kot ne v ‘istem paketu’. Sam prihajam iz \u0160kotske in sem nekoliko ni\u017eji kot ve\u010dina Evropejcev, vendar imam vseeno o\u010di na pribli\u017eno isti vi\u0161ini in okolico zaznavam pribli\u017eno enako kot drugi. Ljudi torej povezuje na\u0161e \u010dlove\u0161ko merilo. Smo precej majhni in dokaj po\u010dasni in tudi u\u017eivamo v po\u010dasnih stvareh. Pomislimo le na po\u010dasno ve\u010derjo ali kavo. Preprosto imamo \u010dlove\u0161ko dimenzijo.<\/p>\n

Kak\u0161no je torej mehko mesto, za katero predvidevam, da je torej mesto v skladu s \u010dlove\u0161ko dimenzijo?
Mislim, da je mehko mesto \u010dlove\u0161ko mesto. In je tudi dru\u017eabno mesto, ki vabi k sre\u010devanju z drugimi ljudmi. In je udobno mesto, kjer lahko na zimski dan sedem na klop na soncu, poleti pa na klop v senci.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sim
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSim ob\u010duduje Skandinavce in njihovo veselje do \u017eivljenja na prostem kljub tr\u0161emu podnebju. Foto: EPA<\/p>\n

\u010ce pi\u0161ete o mehkem mestu, morate verjetno imeti tudi neko predstavo o tem, kak\u0161na naj bi bila njegova antiteza. Torej trdo mesto?
Trdo mesto ne bi bilo prijazno. V trdem mestu bi se slabo po\u010dutili, to bi bilo mesto, ki ne bi omogo\u010dilo u\u017eivanja v na\u0161ih zaznavah. Veste, pravzaprav me o trdem mestu sploh \u0161e ni ni\u010de vpra\u0161al \u2026<\/p>\n

Vemo, da obstajajo elementi trdega mesta. To je denimo mesto, kjer je avtomobil pomembnej\u0161i od pe\u0161ca. Kjer je najvi\u0161ja stavba v mestu nekega podjetja pomembnej\u0161a kot son\u010dna svetloba na trgu, ki ga ta visoka stavba zdaj zasen\u010di. Gre za vpra\u0161anje prioritet. Kaj postavimo na prvo mesto.<\/p>\n

Kako ste dobili idejo za mehko mesto? Je bila odlo\u010dilna kak\u0161na izku\u0161nja pri delu, preprosto obisk kak\u0161nega mesta ali vsakdanje opazovanje \u017eivljenja v mestu?
Kot otrok sem odra\u0161\u010dal v predmestju, kjer smo povsod \u0161li z avtom. Zelo rad sem tudi imel knjige Richarda Scarryja o \u017eivljenju v mestih (Scarry je izdal ve\u010d kot 300 otro\u0161kih knjig, najbolj znan pa je po seriji knjig, ki se dogajajo v ‘zaposlenem mestu’ Busytown, op. P. B.). In rad sem se igral z legokockami, ob \u010demer sem dobil idejo, da bi bil arhitekt.<\/p>\n

Prelomnica zame pa so bila predavanja danskega profesorja Jana Gehla, ki je bil res zabaven in je prav romanti\u010dno pripovedoval denimo o otrocih, ki hodijo v \u0161olo. Gehl je pripovedoval zgodbe o mestih in kak\u0161no bi lahko \u017eivljenje v mestih bilo. Tako sem spoznal, da bistvo mest ni na\u010drtovanje ulic, skulptur ali arhitektura stavb. Bistvo so zgodbe o tem, kar delamo.<\/p>\n

Jan Gehl je torej pripovedoval o poti v \u0161olo. Kako dolgo ste vi hodili v \u0161olo?
Jaz sem hodil 8 minut in pol. Ko sem se vra\u010dal domov, pa ni trajalo 8 minut in pol. Takrat sem za isto razdaljo potreboval morda \u010detrt ure, pol ure, tudi uro. Izku\u0161nja je bila druga\u010dna. Mama me je vpra\u0161ala, kaj sem delal. Ni\u010d. Kje si bil? Nikjer. Gre preprosto za druga\u010dno izku\u0161njo prostora. Ko se \u010das ustavi in u\u017eivamo v prostoru. Tudi to je arhitektura.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sim
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSim ni zagovornik razprostranjenih predmestij, kjer prebivalci tako reko\u010d ni\u010desar ne morejo opraviti brez avtomobila. Foto: David Shankbone\/Wikipedia<\/p>\n

\u010ce zdaj z nekaj \u010dasovne distance pogledate na knjigo. Bi rekli, da kaj manjka?
Knjiga je iz\u0161la leta 2018, ideje, o katerih pi\u0161em, pa so stare kak\u0161nih 10 ali 15 let, ampak menim, da so ta vpra\u0161anja \u0161e vedno relevantna. Seveda pa nastajajo tudi nova. Digitalni svet je vse mo\u010dno spremenil, prav tako podnebne spremembe. Poglavje o podnebnih spremembah je verjetno najtanj\u0161e v knjigi, trenutno pa je to verjetno najpomembnej\u0161e vpra\u0161anje. Spremenil se je tudi urbanizem. Uveljavilo se je prepri\u010danje, da ne moremo ve\u010d kar ru\u0161iti stavb, saj je vanje vlo\u017eeno ogromno energije.<\/p>\n

Morda najve\u010dje vpra\u0161anje pa so predmestja. To bo morda tema naslednje knjige. Velja, da v mestih \u017eivi polovica svetovnega prebivalstva, vendar to ne dr\u017ei povsem. 50 odstotkov ljudi \u017eivi v nekem urbanem kontekstu, v nekih urbanih predelih. Vendar, ali bi lahko za vse rekli, da so mesta? So tam plo\u010dniki, parki, trgovine, avtobusne postaje, gredo lahko va\u0161i otroci pe\u0161 v \u0161olo? To so obmo\u010dja, s katerimi se moramo ukvarjati.<\/p>\n

Morda najve\u010dje vpra\u0161anje pa so predmestja. To bo morda tema naslednje knjige. Velja, da v mestih \u017eivi polovica svetovnega prebivalstva, vendar to ne dr\u017ei povsem. 50 odstotkov ljudi \u017eivi v nekem urbanem kontekstu, v nekih urbanih predelih. Vendar, ali bi lahko za vse rekli, da so mesta? So tam plo\u010dniki, parki, trgovine, avtobusne postaje, gredo lahko va\u0161i otroci pe\u0161 v \u0161olo? To so obmo\u010dja, s katerimi se moramo ukvarjati.<\/p>\n

David Sim<\/p>\n

Pravzaprav obstaja veliko pozidanih predelov, ki seveda niso pode\u017eelje, pa tudi mesto niso.
Dr\u017ei. Povsod po svetu imamo denimo predele s socialnimi stanovanji, saj veste te enoli\u010dne nize blokov in ogromne travnate povr\u0161ine ob njih. Tam ni mogo\u010de hoditi po opravkih in tam ni me\u0161ane rabe.<\/p>\n

Potem obstajajo ogromne povr\u0161ine z vilami, v katerih \u017eivijo osamljeni pari in govorijo o lo\u010ditvi in kjer njihov osamljeni otrok na vrtu ska\u010de na trampolinu. In potem obstajajo ogromni nakupovalni centri z ogromnimi parkiri\u0161\u010di in podro\u010dja zgolj s pisarnami. Vse to niso mesta. Ti predeli niso zgrajeni, da bi tam u\u017eivali v sprehajanju, sre\u010devanju in spontanosti.<\/p>\n

Trenutno je torej veliko vpra\u0161anje, kaj naj naredimo s predmestji. Menim, da je relevantno vpra\u0161anje, ali jih lahko naredimo bolj raznolika, ali lahko vanje uvedemo nove na\u010dine rabe, tako da bi bili \u017eivljenje, delo in prosti \u010das lahko lokacijsko bli\u017eje drug drugemu.<\/p>\n

Ljudje \u017eivijo v predmestjih in nikamor ne morejo pe\u0161. To bi morali spremeniti, da bi vsakdanje opravke lahko opravili pe\u0161 ali s kraj\u0161o vo\u017enjo s kolesom, avto pa bi bolj uporabljali le ob koncih tedna. V lokalnem \u017eivljenju obstaja svoboda. \u010ce \u017eivi\u0161 lokalno, ima\u0161 lahko ve\u010d \u010dasa zase.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mehko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMehko mesto je po Davidu Simu prijazno, dru\u017eabno in udobno mesto. K temu lahko prispevajo tudi skupni, zavarovani dvori\u0161\u010dni vrtovi, kakr\u0161en je ta v \u0161vedskem mestu Lund. Foto: David Sim: Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja<\/p>\n

Dovolite mi, da povem zgodbo. Z vasi pride\u0161 \u0161tudirat v mesto in vse se zdi tako civilizirano. Tu so koncerti, opere, francoski filmi, te\u010daji keramike \u2026 Sre\u010duje\u0161 veliko ljudi, denimo \u017eivljenjskega partnerja. In obljubita si, da ne bosta nikoli zapustila mesta. \u017delita namre\u010d iti na kozarec vina in v kino in \u017eelita u\u017eivati v tem \u010dudovitem kultiviranem \u017eivljenju.<\/p>\n

Vse je krasno. \u017divita v nekem majhnem stanovanju. Rodi se prvi otrok in tako zabavno je hoditi z njim na kavo. Potem pa ima otrok 5 let in potrebuje trato, ker mora te\u010di. V mestu ga mora\u0161 kar naprej ustavljati in paziti nanj. Za\u010dneta razmi\u0161ljati o selitvi v predmestje. Za hi\u0161o si morata izposoditi denar od star\u0161ev in tega nikoli ne pozabita, saj ju star\u0161a na to opozorita vsaki\u010d, ko vsak drugi konec tedna prideta na kosilo.<\/p>\n

Zaradi potovanja na delo vsak dan dve uri pre\u017eivita v avtu, morda pa \u0161e ve\u010d, \u010de \u0161e otroke vozita v \u0161olo. Ampak otroci imajo trato in trampolin in to je vendar \u010dudovito. Ampak ne moreta nikamor. Ne moreta v bar na kozarec vina, ker bi to bilo preve\u010d zapleteno ali pa sta preve\u010d utrujena in tako in tako nimata denarja, ker odpla\u010dujeta hi\u0161o.<\/p>\n

Ko pa je otrok star 13, nastane velik problem. Otrok no\u010de ve\u010d trampolina, ho\u010de v mesto na tekmo hokeja, ali v glasbeno \u0161olo, ali obiskati nekaj subkulturnega \u2026 In star\u0161a postaneta voznika taksija.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u0160tevilna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u0160tevilna pozidana obmo\u010dja so neka oblika urbane krajine, niso pa prava mesta. Foto: EPA<\/p>\n

Pomembno vpra\u0161anje je torej, kako narediti mesto mehko, prijazno dru\u017einam in otrokom. Kako narediti mesto tako, da lahko v njem pre\u017eivite celo \u017eivljenje. Morda celo va\u0161 zakon zdr\u017ei dlje, ker niste pod tolik\u0161nim pritiskom. Fascinira me torej ideja, kako lahko mesto podpira \u017eivljenje. Kak\u0161no mesto bi vse to omogo\u010dilo? Morda, na neki temeljni ravni, je to mesto, ki nam omogo\u010da, da smo mi sami. Da \u017eivimo najbolj\u0161o razli\u010dico samih sebe.<\/p>\n

Dolgoro\u010dno ‘uporabnost’ mesta torej omogo\u010da njegova primernost za enostavno razli\u010dno uporabo. Vi pa ste zagovornik me\u0161ane rabe tudi na neki drugi ravni, na ravni posamezne stavbe.
Dr\u017ei. V eni stavbi imate lahko razli\u010dne stvari. Sam proces gradnje v in\u017eenirskem smislu napeljuje na to, da eno nad drugo postavlja\u0161 iste stvari, kot paket. To je smiselno s stali\u0161\u010da na\u010drtovanja napeljav. Poenostavi pa tudi prodajo, saj prodaja\u0161 eno in isto stvar.<\/p>\n

V lokalnem \u017eivljenju obstaja svoboda. \u010ce \u017eivi\u0161 lokalno, ima\u0161 lahko ve\u010d \u010dasa zase.<\/p>\n

David Sim<\/p>\n

Vendar pa ima raznolikost svoj \u010dar. Pritli\u010dje morda ni primerno za stanovanje, lahko pa je tam trgovina ali pisarna. Morda obstaja mali vrt in stanovanje ob njem v trenutku postane \u010dudovito in ven lahko spustite \u0161e psa ali ma\u010dka. Pod streho je lahko krasno stanovanje s teraso, ki omogo\u010da zasebnost.<\/p>\n

Mogo\u010de ti razli\u010dni prostori eden nad drugim pomenijo, da tam \u017eivijo razli\u010dni ljudje. In \u010de je v pritli\u010dju trgovina, to pomeni, da je cel dan tam nekdo. Morda v enem stanovanju \u017eivi starej\u0161a gospa, pri kateri lahko potrkajo otroci, ko pridejo iz \u0161ole.<\/p>\n

Imamo plastenje razli\u010dnih na\u010dinov \u017eivljenja in starostnih skupin in ljudje si torej lahko med seboj pomagajo. A to je mo\u017eno le na ravni stanovanjske stavbe, ki ni prevelika in se ljudje v njej poznajo in spo\u0161tujejo. Na nek na\u010din obstaja nek medsebojni nadzor. \u010ce \u017eivimo v stolpnici s 150 dru\u017einami, nikogar zares ne poznamo. Vidimo, da nekdo po stopnicah nosi televizor in ne vemo, ali ga je ukradel, ali se seli \u2026 In v zadregi smo, da bi vpra\u0161ali. V manj\u0161i skupnosti pa se pogovarjamo.<\/p>\n

\u010ce imate plastenje, ki pritegne razli\u010dne tipe ljudi v manj\u0161o skupnost, se lahko samoorganizirate in bolje skrbite eden za drugega.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Z
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZ in\u017eenirskega vidika je najbolj enostavno enega nad drugega namestiti identi\u010dne tlorise, kar poenostavi na\u010drtovanje napeljav. Z vidika doseganja socialne pestrosti znotraj posamezne stavbe pa je po Davidu Simu smiselno horizontalno plastenje nadstropij z razli\u010dno rabo. Primer tega je ta stavba v francoskem mestu Lille s prodajalnami v pritli\u010dju, pisarni\u0161kimi prostori v sredini in stanovanjskimi enotami tipa penthouse na vrhu. Foto: David Sim: Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja<\/p>\n

Veliko primerov v va\u0161i knjigi je povezanih s K\u00f6benhavnom in pojavi se tudi beseda k\u00f6benhavnizacija. Je K\u00f6benhaven res tako vzorno organizirano in urejeno mesto?
Knjigo sem pisal v K\u00f6benhavnu, kjer sem delal. Nikoli si nisem predstavljal, da bo pri\u0161lo do 27 prevodov knjige. \u010ce bi to vedel vnaprej, bi dal ve\u010d primerov iz drugih mest, ker pa sem \u017eivel jugu \u0160vedske in delal v K\u00f6benhavnu, sem vzel lokalne primere. Naslednja knjiga bo imela ve\u010d razli\u010dnih primerov.<\/p>\n

A \u010de se vrnemo h K\u00f6benhavnu. Govorimo lahko o merilu K\u00f6benhavna. To je nekje 4-5 nadstropij. To imate tudi v Sloveniji. Ameri\u010dani bi temu rekli evropsko merilo, nekaj med zasebno hi\u0161o in neboti\u010dnikom. Neka srednja velikost.<\/p>\n

Pomembno se mi je zdelo, da ni povsem jasno, kaj pomeni mehkoba. Obstaja prostor za definicijo in interpretacijo, kaj je va\u0161e mehko mesto. Torej \u017eelel sem odprt, radodaren in fleksibilen naslov, kot je lahko tudi mesto odprto, radodarno in fleksibilno.<\/p>\n

David Sim<\/p>\n

Mislim, da se lahko veliko nau\u010dimo od K\u00f6benhavna, ampak prav tako tudi od Ljubljane ali Pariza. Mislim, da je Pariz trenutno izjemen. \u017dupanja Anne Hidalgo je z zelenimi povr\u0161inami in kolesarskimi stezami popolnoma spremenila Pariz. Ampak \u0161e vedno ne bi rekel, da moramo ‘parizificirati’ svet. Lahko pa se nekaj nau\u010dimo.<\/p>\n

Tu (v knji\u017enici Urbanisti\u010dnega in\u0161tituta) lahko vidimo, da nimajo vsi prevodi dobesedno prevedenega naslova. Italijanski prevod je denimo Citt\u00e0 dolce, torej sladko mesto.
Na za\u010detku zalo\u017eniku naslov Soft City ni bil v\u0161e\u010d. \u010cudno je zvenel. Kako bodo ljudje sploh vedeli, zakaj gre? In potem \u0161e ta \u010dudna naslovnica. Je to knjiga za otroke? Odvrnil sem: Ne, to je resna knjiga o trajnostnem na\u010drtovanju. In hoteli so jo nasloviti trajnostno mesto. Rekel sem, \u010de jo boste tako poimenovali, bodo ljudje pomislili: Kako dolgo\u010dasna knjiga, ne bom je niti pogledal.<\/p>\n

Pomembno se mi je zdelo, da ni povsem jasno, kaj pomeni mehkoba. Obstaja prostor za definicijo in interpretacijo, kaj je va\u0161e mehko mesto. Torej \u017eelel sem odprt, radodaren in fleksibilen naslov, kot je lahko tudi mesto odprto, radodarno in fleksibilno.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prijazno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrijazno mesto tudi vizualno ni monotono. Primer vizualno pestre zazidave je ve\u010dstanovanjska stavba v londonskem predelu Shoreditch, na vrhu katere so uredili ve\u010deta\u017eni ‘penthouse’. Foto: David Sim: Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja<\/p>\n

Potem smo se na naslov navadili. Prevajanje naslova pa je ponovno bilo zanimiv proces. Niso bili povsod zadovoljni z dobesednim prevodom. V Nem\u010diji so tako najprej razmi\u0161ljali o Analoge Stadt, analogno mesto. In v bistvu je bila ideja pravilna, ker gre pri mehkem mestu za nekaj resni\u010dnega, ne digitalnega. Ponekod se jim je izraz mehko mesto zdel preve\u010d feminilen in so \u0161e dodali, da so skoraj vsi arhitekti mo\u0161ki in tak\u0161nega naslova ne bodo sprejeli. To ‘potovanje’ z naslovom je bilo zanimivo.<\/p>\n

(\u017divljenje) ‘al fresco’ pa pomeni veselje, biti zunaj. \u010cutiti veter, sonce, videti ljudi. Imeti nekoliko ob\u010dutka, da smo na po\u010ditnicah. Da gre\u0161 na kavo, pa to ni le kava. Ima\u0161 torej ob\u010dutek, kot da si malo na po\u010ditnicah, \u010deprav si doma.<\/p>\n

David Sim<\/p>\n

\u010ceprav je tudi mehkoba lahko zelo trdna. Pomislite na travno bilo, kako mehka je in veter jo zlahka upogne, vendar se vedno znova postavi po konci.<\/p>\n

V osnovi niste teoretik. Ste predvsem urbanist-praktik z uveljavljeno prakso.
Dr\u017ei, nisem pisatelj, sem urbanist-praktik in morda knjiga ni zares dobro napisana. Imel sem sre\u010do, da sem delal skoraj po celem svetu in v zelo razli\u010dnih razmerah. Od sredi\u0161\u010da Tokia, kjer so nekatere najdra\u017eje nepremi\u010dnine na svetu, delal sem v brazilskih favelah, predmestjih v Avstraliji, v \u0160kotskem vi\u0161avju sem na\u010drtoval vas v naravnem parku\u2026<\/p>\n

Zame osebno je bilo najpomembnej\u0161e delo v Christchurchu po potresu leta 2011. Sodeloval sem pri na na\u010drtu za obnovo sredi\u0161\u010da mesta, ki je bilo popolnoma uni\u010deno. Prva ideja je bila, da se mesto obnovi, kakr\u0161no je bilo.<\/p>\n

Pomembno ozadje na\u0161ega dela je bilo dejstvo, da ljudje niso imeli domov, ali da niso imeli vode in so se kar naprej sre\u010devali na cesti. Ali pa ko so odstranjevali ru\u0161evine. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kot
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKot odli\u010den primer participatornega urbanisti\u010dnega na\u010drtovanja Sim izpostavi popotresno obnovo novozelandskega Christchurcha, pri na\u010drtovanju katere je sodeloval. V treh mesecih so zbrali kar 106.000 predlogov me\u0161\u010danov in na tej osnovi so razvijali na\u010drt obnove. Foto: EPA<\/p>\n

V treh mesecih smo vodili dialog z mestom in potekala je izmenjava idej. Me\u0161\u010dane smo \u017eeleli vklju\u010diti v proces obnove in dobili smo 106.000 idej, kak\u0161no naj bi bilo mesto. 99 odstotkov idej je bilo zelo preprostih, razumljivih in prizemljenih. \/…\/ Po teh treh mesecih dela in s 106.000 predlogi smo lahko predstavili vizijo, v kateri so se vsi prepoznali. Ustvarili smo mesto, ki odra\u017ea vizijo ljudi.<\/p>\n

David Sim o obnovi Christchurcha<\/p>\n

V treh mesecih smo vodili dialog z mestom in potekala je izmenjava idej. Me\u0161\u010dane smo \u017eeleli vklju\u010diti v proces obnove in dobili smo 106.000 idej, kak\u0161no naj bi bilo mesto. 99 odstotkov idej je bilo zelo preprostih, razumljivih in prizemljenih. To niso bile nore ideje.<\/p>\n

Ljudje so do\u017eiveli ta stra\u0161en potres in zami\u0161ljali so si bolj\u0161e, prijaznej\u0161e mesto, niso hoteli neboti\u010dnikov, ker so hoteli biti bli\u017eje tlom in \u017eeleli so ve\u010d javnih prostorov. Spoznali so, da imajo pravzaprav radi svoje sosede in da si \u017eelijo ve\u010d skupnega prostora in pre\u017eiveti ve\u010d \u010dasa zunaj.<\/p>\n

Postavili smo veliko tablo, na katero smo pisali ideje in bila je javna, vsak je lahko kaj dodal. Nismo imeli skrivnih sestankov. Stali smo na hodniku pred to tablo in vsak je lahko poslu\u0161al in dajal pripombe.<\/p>\n

Po teh treh mesecih dela in s 106.000 predlogi smo lahko predstavili vizijo, v kateri so se vsi prepoznali. Ustvarili smo mesto, ki odra\u017ea vizijo ljudi. Tudi najbolj konservativni kritiki so morali priznati, da smo sledili viziji ljudi. In res sem ponosen, ker zdaj 15 let kasneje za\u010denjamo videti rezultate.<\/p>\n

Enkrat sem se vrnil tik pred pandemijo. Nastali so novi javni prostori, nove 4-5-nadstropne stavbe. Vse to seveda terja veliko \u010dasa. Ko gradi\u0161 mesto, mora\u0161 biti zelo potrpe\u017eljiv. Na projektu vasi v \u0160kotskem vi\u0161avju delam \u017ee 20 let, pa \u0161e niso za\u010deli graditi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pri
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPri na\u010drtovanju mest je potrebno upo\u0161tevati tudi lokalno mikroklimo in gibanje Sonca. Na Danskem, kjer je zaradi bolj severne geografske \u0161irine Sonce dokaj nizko tudi poleti, je potrebno pozornost nameniti temu, ali bodo mize lokala stale na sen\u010dni ali son\u010dni strani ulice. Zato so na ulici Vester Voldgade v K\u00f6benhavnu na oson\u010deni strani ulice raz\u0161irili plo\u010dnik. Foto: David Sim: Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja<\/p>\n

Ste pa tudi zagovornik malih intervencij, ki pa lahko mo\u010dno izbolj\u0161ajo kakovost \u017eivljenja v mestu. \u017depni parki, odpiranje kletnih prostorov na plo\u010dnik, postavljanje klopi na plo\u010dnik\u2026 Vse to lahko razvedri prebivalce.<\/p>\n

Testiranje, razvijanje okusa in morda razvijemo kulturo. To je na\u010din mehkega dela, mehkega napredovanja.<\/p>\n

David Sim o pomeni malih intervencij<\/p>\n

Pogosto mislimo, da moramo imeti velike in spektakularne vizije za milijarde dolarjev. A pri vseh projektih obstaja tveganje, da nekaj naredi\u0161 narobe in v primerih dragih projektov, je tveganje lahko zelo drago.<\/p>\n

Pri urbanizmu je pomembno testiranje. Postavimo torej klopi, ki niso drage, dajmo dovoljenje trgovini, da na plo\u010dnik postavi klop. Seveda potrebuje dovoljenje, saj je v mestih vse pod nadzorom.<\/p>\n

In potem lahko vidimo, da klop izgleda lepa in prijazna. Morda bi jih lahko postavili ve\u010d. Ali teraso kavarne s sen\u010dniki. In testiramo. Testiramo \u0161e majhen park. Lahko testiramo nekaj majhnega in ustvarimo apetit po ne\u010dem. In si re\u010demo, tega nisem poznal, a mi je v\u0161e\u010d. Preden zgradite novo kolesarsko stezo, morda testirate pot tako, da jo najprej le zari\u0161ete.<\/p>\n

\u010ce naredi\u0161 test, lahko popravi\u0161 majhno napako, preden porabi\u0161 veliko denarja na denimo dokon\u010dni ureditvi \u0161irokega plo\u010dnika, igral. Gre torej tako: testiranje, razvijanje okusa in morda razvijemo kulturo. To je na\u010din mehkega dela, mehkega napredovanja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"David
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDavid Sim je rekel, da spomladi v K\u00f6benhavnu nastane vzdu\u0161je, primerljivo s tistim ob italijanskem jezeru Como. Mno\u017eice sedijo na terasah kavarn in tudi na obali. Foto: David Sim: Mehko mesto \u2013 Zgo\u0161\u010devanje za kakovost vsakdanjega \u017eivljenja<\/p>\n

Veliko govorite o \u017eivljenju na prostem. In poudarjate, da Skandinavci kljub trdemu podnebju veliko \u010dasa pre\u017eivijo zunaj in razvijajo kulturo bivanja ‘al fresco’, kot to sami poimenujete. Kaj je pravzaprav \u017eivljenje al fresco?
To je na nek na\u010din dolce vita. Imamo to romanti\u010dno predstavo o \u017eivljenju v Italiji, \u017eivljenju na prostem. Ve\u010dinoma pa ve\u010d in ve\u010d \u010dasa pre\u017eivimo notri, ker je udobno. Imamo gretje in klimo; imamo Netflix in kavni aparat in domov naro\u010dimo hrano.<\/p>\n

Al fresco pa pomeni veselje, biti zunaj. \u010cutiti veter, sonce, videti ljudi. Imeti nekoliko ob\u010dutka, da smo na po\u010ditnicah. Da gre\u0161 na kavo, pa to ni le kava. Ima\u0161 torej ob\u010dutek, kot da si malo na po\u010ditnicah, \u010deprav si doma.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Arhitekturni biro Jana Katteina je nakupovalno ulico v predelu Poplar spremenil v najbolj \u017eivopisno londonsko ulico. Kljub zavedanju,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":40065,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[13696,14636,5692,37,38,64,4428,63],"class_list":{"0":"post-40064","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-david-sim","9":"tag-kobenhaven","10":"tag-london","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-urbanizem","15":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116307029091982819","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40064","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40064"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40064\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/40065"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40064"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=40064"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=40064"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}