![\"rami](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-rami_g__khouri-1000.webp.webp\")
<\/p>\nV prvih \u0161tirih tednih izraelsko-ameri\u0161kih napadov je bila spremenjena podoba Irana in bli\u017enjevzhodne regije. Z likvidacijami glavnih politi\u010dnih in voja\u0161kih voditeljev je Benjamin Netanjahu s podporo Donalda Trumpa spremenil podobo vodstva islamske republike. \u010ceprav je bil uni\u010den velik del iranskih raketnih zmogljivosti, je Teheran s kljubovalnostjo presenetil ameri\u0161kega predsednika in uresni\u010dil gro\u017enjo, da s protinapadi na ameri\u0161ke regionalne zaveznike ter tamkaj\u0161njo energetsko infrastrukturo poskrbi za visoko ceno nadaljevanja vojne.<\/p>\n
Jordansko-ameri\u0161ki novinar Rami G. Khouri, eden najve\u010djih poznavalcev Bli\u017enjega vzhoda, je pred svojim zdaj\u0161njim domicilom v Bostonu lep del \u017eivljenja pre\u017eivel med Jordanijo in Libanonom. Pisal in urejal je Jordan Times in bejrutski Daily Star, prav tako je predaval na najbolj\u0161i libanonski univerzi, Ameri\u0161ki univerzi v Bejrutu. Od blizu je videl, kako se je regija spreminjala po \u0161estdnevni vojni leta 1967 in se od takrat v svojem bistvu poglabljanja izraelske okupacije ni ve\u010d spremenila. Za zdaj\u0161njo vojno v Perzijskem zalivu pravi, da ne gre za pravo vojno, kljub temu pa se je zaradi nje ZDA v svetu mo\u010dno zmanj\u0161ala verodostojnost. Benjaminu Netanjahuju je uspelo k njej z manipulacijami in la\u017emi napeljati Trumpa, ker Izrael sam tak\u0161ne vojne ne bi mogel voditi. Prepri\u010dan pa je tudi, da bo iranski re\u017eim, \u010deprav morda nekoliko spremenjen, vojno vihro pre\u017eivel.<\/p>\n
Ko se je vojna za\u010dela in so Izrael in ZDA na Teheran odvrgli prve bombe, se je izraelski premier Netanjahu hvalil, da se je za\u010dela vojna, po kateri je hrepenel \u0161tirideset let. Glede na to priznanje se poraja vpra\u0161anje, zakaj ni tak\u0161nega obse\u017enega napada na Iran za\u010del \u017ee prej. Kaj se je tokrat zdru\u017eilo, da je bilo mogo\u010de spro\u017eiti tak\u0161no vojno?<\/p>\n
Vedno je izvajal razli\u010dne vrste manj\u0161ih napadov in umorov v Iranu. Vendar Izrael sam nima zmogljivosti za izvedbo napada, ki bi imel kakr\u0161en koli trajen vpliv in s katerim bi bil zadovoljen, saj je Iran velika dr\u017eava. Kot smo videli, so tudi Iranci napad pri\u010dakovali. Nanj so se pripravljali. Svoje oro\u017eje in kriti\u010dne sisteme so skrili. Do tak\u0161ne vojne, kot je zdaj, je pri\u0161lo zaradi zdru\u017eene mo\u010di ZDA in Izraela. Izrael ne bi mogel sam izvesti tak\u0161nega napada, preve\u010d je zapleten.<\/p>\n
Ali je tudi ideolo\u0161ka bli\u017eina predsednika Trumpa in Netanjahuja eden od dejavnikov, zaradi katerih je tak\u0161na vojna zdaj sploh mogo\u010da?<\/p>\n
Ne gre toliko za ideologijo kot za osebnost. Predsednik Trump je na neki ravni zelo preprost \u010dlovek. O svetu ne ve veliko, o Iranu pa zagotovo ne ve ni\u010desar. Je \u010dlovek, ki deluje v skladu z osebnimi odnosi, z ljudmi, ki jih ima rad ali jih ne mara. Je spontan. Odlo\u010ditve sprejema sam, pogosto kar brez posvetovanja s strokovnjaki v vladi.<\/p>\n
Vojna proti Iranu ni resni\u010dna vojna.<\/p>\n
Trump se je z Netanjahujem sre\u010dal ve\u010dkrat kot s katerim koli drugim voditeljem na svetu. Kadar koli se Netanjahu \u017eeli sre\u010dati v Beli hi\u0161i, dobi povabilo. Netanjahu je ugotovil, kako lahko vpliva na Trumpa in z njim celo manipulira, da izvede ta napad. Igral je na njegov ego, tudi s tem zagotovilom, da \u010de bo odpravil tako imenovano gro\u017enjo iz Irana, bo obveljal za enega najve\u010djih mo\u017e v zgodovini. Trumpa je prepri\u010dal o stvareh, ki preprosto niso bile resni\u010dne \u2013 da je Iran pripravljen izdelati jedrsko bombo in da ogro\u017ea Zdru\u017eene dr\u017eave. Vse to ni res. Celo ameri\u0161ka obve\u0161\u010devalna slu\u017eba pravi, da to ni res. A mu je vendarle uspelo.<\/p>\n
Predsednik Trump je pred nekaj dnevi dejal, da v Iranu skoraj ni ve\u010d ciljev, ki bi jih bilo mogo\u010de napasti. Zakaj se torej vojna \u0161e vedno nadaljuje?<\/p>\n
Preprost odgovor je, ker Izrael \u017eeli, da se nadaljuje. Ne gre za to, da bi v ameri\u0161ki administraciji obstajala velika te\u017enja po nadaljevanju. Gre za to, da je Izrael dejansko spro\u017eil to vojno in jo je pomagal na\u010drtovati skupaj s Trumpom. Ta ideja, da ni ve\u010d ciljev, ki bi jih bilo mogo\u010de napasti, je nekoliko neumna. Obstaja namre\u010d na stotine potencialnih ciljev, ki bi jih lahko napadli, \u010de bi bili v resni\u010dni vojni s sovra\u017enikom, ki vas resni\u010dno ogro\u017ea. Obstaja \u0161e veliko voja\u0161kih, civilnih, infrastrukturnih in komunikacijskih ciljev. Toda to ni resni\u010dna vojna.<\/p>\n
Ton, ki ga Trump uporablja od za\u010detka vojne, je zelo bahav. Po dveh dnevih je dejal, da so jih premagali, da so zmagali v vojni, da so ubili vse, kar je bilo mogo\u010de ubiti. In 90 odstotkov tega, kar pravi, je nesmisel. Njegove besede so neresni\u010dne ali pa so le \u010dustveno hvalisanje, da bi svetu pokazal, kako odli\u010den \u010dlovek je in kako odli\u010dna dr\u017eava so ZDA.<\/p>\n
Torej njegovih besed ne smete jemati preve\u010d resno, jemljite jih skoraj kot nekak\u0161no poezijo oziroma domi\u0161ljijo. Pozorni pa morate biti na to, kar po\u010dne, saj je to zelo pomembno. Spro\u017eil je vojno, ki ima stra\u0161ne posledice za ves Bli\u017enji vzhod, zlasti v zalivskih dr\u017eavah, pa tudi za ves svet, kar zadeva Hormu\u0161ko o\u017eino, trgovino, nafto in druge zadeve.<\/p>\n
\u010ce za ZDA to ni prava vojna, je za Izraelce precej prava vojna. Pravijo, da imajo \u0161e vedno na tiso\u010de ciljev, ki jih je treba napasti. Ocenjujejo, da bi vojna lahko trajala \u0161e nekaj tednov. Zakaj je tako velika razlika med cilji in nameni ameri\u0161ke administracije ter Izraelcev?<\/p>\n
Do tega prihaja zaradi razli\u010dnih odnosov, ki jih ima vsaka dr\u017eava do ljudi na Bli\u017enjem vzhodu, naj gre za Palestince, Irance, Libanonce ali kogar koli drugega. Za Izraelce je vsak, ki se upira ali izziva Izrael, sovra\u017enik. Je cilj, ki ga je treba napasti in ubiti. Poglejte, kaj po\u010dnejo zdaj v Libanonu. Prihaja do mno\u017ei\u010dnega ubijanja civilistov, vse zato, ker pravijo, da \u017eelijo uni\u010diti Hezbolah. Vendar tega ne morejo dose\u010di, prav tako kot niso mogli uni\u010diti Hamasa po dveh letih genocida.<\/p>\n
Trump je glede Irana ves \u010das ponavljal \u2013 pri tem pa je treba biti previden, saj njegove besede ne odra\u017eajo nujno njegovih dejanj \u2013, da bi to raje re\u0161il na diplomatski na\u010din, da bi se raje izognil vojni. \u010ceprav je diplomatska mo\u017enost obstajala, je ZDA niso izkoristile. To se je zgodilo predvsem zato, ker so Izraelci nenehno pritiskali in jih stra\u0161ili ter mu govorili, kako velik \u010dlovek je in da bi ga ob porazu Irana videli kot re\u0161itelja sveta. Tako se za diplomatsko re\u0161itev niso odlo\u010dili, kar je \u0161e posebej \u0161kodljivo za Zdru\u017eene dr\u017eave. Zdaj imajo ZDA v svetu zelo malo verodostojnosti, celo med svojimi zavezniki. \u010ce ameri\u0161ki predsednik ali zunanji minister zdaj re\u010de: \u00bbLahko nam zaupate, to bomo storili,\u00ab bodo ljudje odgovorili: \u00bbNe, ne moremo vam zaupati, saj ste se dvakrat pogajali z Iranci in jih nato napadli. Pogajali ste se s Hamasom, nato pa so napadli njihovega voditelja v Katarju.\u00ab Zato so ZDA izgubile zaupanje in verodostojnost pri ljudeh po vsem svetu, vklju\u010dno s svojimi zavezniki.<\/p>\n
Kako to?<\/p>\n
Delno je to posledica dejstva, da ZDA ne delujejo izklju\u010dno v lastnem interesu, temve\u010d v imenu Izraela, ne da bi se poglobile v to, kaj se dogaja. Za Izrael pa so vsi Iranci, vsi Libanonci, vsi Palestinci, vsi Iranci gro\u017enja, so teroristi, ki jih je treba ubiti. Zato Izrael neprestano ubija in ubija in ubija ter po\u010dne isto znova in znova. Prav zdaj, med najinim pogovorom, Izrael v Libanon po\u0161ilja \u0161e ve\u010d kopenskih enot, da bi zasedel ju\u017eni Libanon. In tam bodo ostali morda nekaj tednov, morda nekaj mesecev. Morda ga bodo spremenili v trajni del Izraela.<\/p>\n
To so storili v Siriji in tudi v drugih delih Libanona. \u017de dvakrat ali trikrat prej so se tega lotevali in vedno so bili izgnani. Zdaj ponovno uporabljajo strategijo, ki se je izkazala za neuspe\u0161no. \u0160e naprej jo izvajajo, ker ne znajo storiti ni\u010desar drugega. Ubijajo ljudi, uni\u010dujejo dru\u017ebe, misle\u010d, da bo to te dru\u017ebe, naj gre za Palestince, Libanonce, Sirce ali Irance, prisililo k podreditvi izraelskim \u017eeljam.<\/p>\n
Netanjahu je ugotovil, kako lahko vpliva na Trumpa in z njim celo manipulira, da izvede ta napad. Igral je na njegov ego, tudi s tem zagotovilom, da \u010de bo odpravil tako imenovano gro\u017enjo iz Irana, bo obveljal za enega najve\u010djih mo\u017e v zgodovini.<\/p>\n
In \u017eelja Izraela je zelo preprosta. Najprej si \u017eelijo \u017eiveti v varnosti, kar je povsem razumljivo. Vsi si \u017eelijo \u017eiveti v varnosti. Drugi\u010d, \u017eelijo raz\u0161iriti meje Izraela, kar so storili v Siriji. To so storili \u017ee prej v Palestini. In to po\u010dnejo tudi zdaj. Tam je situacija bolj stabilna. Zato to \u017eelijo storiti tudi v Libanonu. In tretji\u010d, \u017eelijo biti politi\u010dni hegemon celotne, recimo, zahodne Azije.<\/p>\n
\u017delijo narekovati, kako se morajo ljudje obna\u0161ati v Libanonu, Jordaniji, Siriji, Iranu, Iraku, v Jemnu \u2013 povsod v regiji. \u017delijo biti tisti, ki dolo\u010dajo pravila. Pravila pa so, da so varnost in interesi Izraela prednostna naloga v celotni regiji, tudi pred interesi, potrebami in pravicami vseh drugih. Tak\u0161no hegemonisti\u010dno, imperialisti\u010dno in kolonialisti\u010dno ravnanje traja \u017ee stoletje. Zato Izraelci neprestano napadajo, \u010deprav so to storili \u017ee prej in jim ni uspelo. A ne znajo ni\u010desar drugega kot napadati, ubijati, uni\u010devati, zasedati in raz\u010dlove\u010diti ljudi, kot so to storili v Gazi. Nato pa pri\u010dakujejo, da bodo ljudje z njimi \u017eiveli v miru. To ne deluje. \u010clove\u0161ka narava ne deluje tako.<\/p>\n
V argumentaciji Izraela, Irana in ZDA glede konca vojne sem opazil zanimivo podobnost. Vsi si \u017eelijo, da se vojna kon\u010da, a to naj se zgodi tako, da se ne bo ponovila \u010dez dve leti. Kak\u0161no re\u0161itev vidite za konec vojne?<\/p>\n
Vidim veliko re\u0161itev za konec vojne, vendar ne vidim nobene re\u0161itve, ki bi uresni\u010dila to, kar \u017eelijo Izraelci in Ameri\u010dani, namre\u010d da bo Iran politi\u010dno in voja\u0161ko popolnoma pora\u017een. Njihove jedrske zmogljivosti, ki so za miroljubne namene, kar je bilo jasno ugotovljeno v desetletjih in\u0161pekcij, so uni\u010dene. Njihove rakete so uni\u010dene. Ni pa realno pri\u010dakovati, da se bodo njihova zavezni\u0161tva s politi\u010dnimi zavezniki v regiji, kot je Hezbolah, in strate\u0161kimi zavezniki, kot so jemenski hutijevci, kon\u010dala.<\/p>\n
Vojna se bo nekega dne kon\u010dala tako, da bodo ZDA in Izrael ustavili napade. Nato je treba dose\u010di nekak\u0161en dogovor glede od\u0161kodnine in povra\u010dila \u0161kode. Izraelci in Ameri\u010dani morajo nekako nadomestiti Iranu vse uni\u010denje, ki so ga povzro\u010dili. Ne morejo kar priti, uni\u010diti vse to in re\u010di: \u00bbOh, okej, oprostite, vojna je kon\u010dana, zdaj gremo domov.\u00ab O tem se je treba pogajati.<\/p>\n
In potem se bo seveda ponovno pogajalo o celotni geopoliti\u010dni ureditvi na Arabskem polotoku, v Zalivu ter po vsej zahodni Aziji oziroma na Bli\u017enjem vzhodu. Glavni element tega je, da Izrael ne bo ve\u010d glavni dejavnik, ki dolo\u010da, kako se oblikuje politika v drugih dr\u017eavah. Trenutno Izraelci \u017eelijo, da vsaka dr\u017eava na Bli\u017enjem vzhodu najprej oblikuje politiko, ki zagotavlja varnost Izraela. \u0160ele potem lahko po\u010dnejo druge stvari, kot so medsebojni odnosi, odnosi z velikimi silami, trgovina in kar koli drugega \u017eelijo. Kon\u010dati se mora torej kolonialni proces odlo\u010danja, ki je na Bli\u017enjem vzhodu vladal pribli\u017eno sto let, dejansko od 20. let prej\u0161njega stoletja in rojstva sionizma ter za\u010detka ustvarjanja dr\u017eave Izrael. Torej je to v mnogih pogledih antikolonialna vojna. In to je eden od razlogov, da toliko ljudi po vsem svetu podpira Palestince, ker to vidijo, \u0161e preden se je vojna za\u010dela, kot zadnjo veliko bitko za dekolonizacijo na svetu.<\/p>\n
<\/p>\n
Fotografija: Brown University<\/p>\n
Torej trenutno vojno v Iranu dejansko vidite kot nekak\u0161no nadaljevanje invazije na Irak leta 2003?<\/p>\n
Obstajajo nekatere podobnosti. Podoben je denimo strah v Izraelu, da je bil gro\u017enja Irak in da je gro\u017enja Iran. Da bi ta lahko nekega dne imel jedrsko oro\u017eje ali oro\u017eje za mno\u017ei\u010dno uni\u010devanje, je strah, ki ni utemeljen z realnostjo. A kljub temu je strah. \u010ceprav obstajajo nekatere podobnosti med obema dr\u017eavama, ne bi rekel, da sta si zelo podobni. Iranci so na primer v tehni\u010dnem in politi\u010dnem smislu veliko bolj izpopolnjeni kot Ira\u010dani. U\u010dinkoviteje se tudi branijo, uporabljajo napredno tehnologijo in ustvarjajo politi\u010dna zavezni\u0161tva v regiji, kot so to po\u010deli Ira\u010dani.<\/p>\n
Zakaj so se v vojno vklju\u010dile le tako imenovane sile upora Hezbolah in Hezbolah Katib, medtem ko so Hamas in jemenski hutijevci ostali ob strani?<\/p>\n
Hamas trenutno nima zmogljivosti. Voja\u0161ko so bili hudo pora\u017eeni. Niso v stanju, da bi se vklju\u010dili v vojno, in mislim, da tega trenutno tudi ne \u017eelijo. Jemenski hutijevci so pripravljeni vstopiti v vojno, vendar tega \u0161e niso storili. \u010ce se bo pove\u010dal pritisk za odprtje Hormu\u0161ke o\u017eine, bi lahko blokirali vrata Bab Al Mandab v Rde\u010de morje, kar bi imelo hude posledice za ladijski promet med Azijo ter Evropo in Severno Ameriko.<\/p>\n
\u010ce bi se vojna v Iranu kon\u010dala in bi re\u017eim ostal nedotaknjen, podobno kot je bilo leta 1991 v Iraku, kjer je bila dr\u017eava po vojni gospodarsko opusto\u0161ena, tiranski re\u017eim pa je ostal na oblasti \u0161e naslednje desetletje, kaj bi tak\u0161en izid vojne v Iranu pomenil za iransko prebivalstvo? To si je \u017eelelo sprememb. Od\u0161li so na ulice in januarja sli\u0161ali klic predsednika Trumpa, naj vztrajajo, saj je pomo\u010d na poti.<\/p>\n
Mislim, da ni dvoma, da bodo sedanji politi\u010dni sistem, re\u017eim in struktura mo\u010di bolj ali manj ostali tak\u0161ni, kot so bili. Morda bodo pod povr\u0161ino obstajali nekoliko druga\u010dni odnosi. Mod\u017etaba Hamenej bo morda imel manj mo\u010di kot njegov o\u010de Ali Hamenej. A podrobnosti, kaj se bo zgodilo, ne poznamo.<\/p>\n
Revolucionarna garda bo ostala najmo\u010dnej\u0161i akter. Proces odlo\u010danja bo vklju\u010deval posvetovanja in sporazume med glavnimi frakcijami \u2013 torej med Revolucionarno gardo, parlamentom, politi\u010dnim vodstvom, policijsko milico Basid\u017e, poslovno skupnostjo in duhovniki. V Iranu obstaja \u0161est glavnih skupin, ki se med seboj nenehno pogajajo, da bi dosegle sporazum o odlo\u010ditvah, pri \u010demer ima pri sprejemanju odlo\u010ditev zadnjo besedo vrhovni vodja. Mislim, da bo ta sistem verjetno ostal.<\/p>\n
Izraelci ne znajo ni\u010desar drugega kot napadati, ubijati, uni\u010devati, zasedati in raz\u010dlove\u010diti ljudi, kot so to storili v Gazi. Nato pa pri\u010dakujejo, da bodo ljudje z njimi \u017eiveli v miru. To ne deluje. \u010clove\u0161ka narava ne deluje tako.<\/p>\n
Trenutno morda prihaja do manj\u0161ega premika, ki zaradi narave vojne situacije daje Revolucionarni gardi nekoliko ve\u010d mo\u010di. Vendar menim, da bomo v bistvu videli nadaljevanje sistema, vklju\u010dno z avtokratsko naravo vlade. To pa ni vlada, ki bi se opirala na soglasje vladajo\u010dih ali voljo svojega ljudstva, \u010deprav imajo volitve, vendar so te precej nadzorovane, vsakega kandidata pa morajo odobriti razli\u010dni verski organi. To torej niso popolnoma demokrati\u010dne volitve. A dejansko nikoli niso bile mi\u0161ljene kot mehanizem, s katerim bi vladalo ljudstvo.<\/p>\n
V Iranu zagotovo vlada nezadovoljstvo. Veliko ljudi tega re\u017eima ne mara ve\u010d. Ne \u017eelijo \u017eiveti v islamski republiki, ki jo vodijo duhovniki. Po\u010dakati bomo morali in videti, kako se bo to javno mnenje izra\u017ealo naprej. \u010ce se bo gibanje \u0161irilo in bo postajalo vse ve\u010dje ter bo predstavljalo ve\u010dino Irancev, se bo zastavljalo vpra\u0161anje, kako naj uvedejo mehanizem, s katerim bi sistem liberalizirali, tako da bi imeli navadni dr\u017eavljani ve\u010dji vpliv. Morda bodo imeli lokalne skup\u0161\u010dine z ve\u010d lokalne mo\u010di namesto ene velike zvezne vlade. Obstaja veliko na\u010dinov, kako se lahko sistemi liberalizirajo in postanejo bolj demokrati\u010dni, bolj participativni in bolj odgovorni, \u010de to \u017eelijo. Iranski re\u017eim ni izrazil nobene namere, da bi to storil, vendar je mogo\u010de, da bo prisiljen to storiti, tako zaradi nenehnega gospodarskega pritiska kot tudi zaradi okoljskega pritiska, zlasti v zvezi z vodo, ki ote\u017euje \u017eivljenje vedno ve\u010djemu \u0161tevilu ljudi.<\/p>\n
A tisto, kar Iranci sovra\u017eijo \u0161e bolj kot avtokratski re\u017eim, je, da prihajajo tuje sile in jim narekujejo, kaj naj po\u010dnejo, jih napadajo in jim ukazujejo, kako naj ravnajo. Imajo dovolj tujih sil. \u017delijo sami voditi svojo dr\u017eavo, kar je njihova pravica. Tega so zagotovo tudi sposobni. Zato bomo morali pustiti, da se kolo zgodovine zavrti, in po\u010dakati, kam nas bo pripeljalo.<\/p>\n
Kam pa kolo zgodovine zdaj pelje Libanon? Vidimo veliko nezadovoljstvo tamkaj\u0161njega politi\u010dnega vodstva, ker je Hezbolah napadel Izrael. Predsednik Aun je predstavil na\u010drt za premirje v \u0161tirih to\u010dkah, vendar Izrael zavra\u010da neposredna pogajanja z Libanonom. Kam torej ta vojna vodi Libanon? Morda v dr\u017eavljansko vojno ali v status quo, kakr\u0161en je bil \u017ee zadnjih trideset let?<\/p>\n
Ne bli\u017eajo se novi dr\u017eavljanski vojni. Imeli so dr\u017eavljansko vojno, ki ni ni\u010desar re\u0161ila, in tega ne bodo ponovili. So zelo pametni ljudje. Vendar pa v dr\u017eavi obstaja ogromno napetosti, ki so jih ustvarili Izraelci in Ameri\u010dani. Na Libanon izvajajo velik pritisk, naj vlada posku\u0161a, kot pravijo, razoro\u017eiti Hezbolah. To je za libanonsko vlado ta \u010das nemogo\u010da naloga. Nima niti mo\u010di niti vojske. Poleg tega bi to povzro\u010dilo ogromne napetosti znotraj dr\u017eave. Pri\u0161lo bi lahko do delitve vojske po \u0161iitsko-sunitskih linijah. Prav tako pritiskajo za podpis nekak\u0161nega mirovnega sporazuma z Izraelom, kar je prav tako nemogo\u010de, dokler Izrael po\u010dne vse te grozne stvari v Palestini, Iranu, Libanonu in Siriji.<\/p>\n
Tisto, kar Iranci sovra\u017eijo \u0161e bolj kot avtokratski re\u017eim, je, da prihajajo tuje sile in jim narekujejo, kaj naj po\u010dnejo, jih napadajo in jim ukazujejo, kako naj ravnajo. Imajo dovolj tujih sil.<\/p>\n
V Libanonu so izgnali 900.000 ljudi z njihovih domov. To je skoraj tretjina libanonskega prebivalstva. Prisilili so jih, da se preselijo. Tako posku\u0161ajo v Libanonu narediti nekaj podobnega, kot so naredili v Gazi, kar pomeni groziti ljudem, jih potiskati naokoli, jih premikati, prisiliti, da \u017eivijo v \u0161otorih in trpijo. Hkrati se zdi, da svet glede tega ne stori ni\u010desar.<\/p>\n
\u010ce Izraelce skrbi, da je Hezbolah sila, ki napada Izrael, je re\u0161itev v tem, da Izraelci prenehajo biti sila, ki napada Libanon, pobija ljudi in zaseda ozemlja. To \u0161e vedno po\u010dnejo. Izraelci ponovno naletijo na meje tega, kar lahko stori njihova voja\u0161ka mo\u010d, ki je velika in ki jo uporabljajo znova in znova. Na Bli\u017enjem vzhodu lahko ubijajo in uni\u010dujejo vse, kar ho\u010dejo. Nih\u010de jih ne more ustaviti. A \u0161e vedno niso dosegli nobenega od svojih glavnih politi\u010dnih ciljev v Libanonu, Palestini, Iranu ali kjer koli drugje. In je \u0161e ve\u010d ljudi, ki so se zdaj pripravljeni boriti proti njim v Iraku, Jemnu in drugod.<\/p>\n
Libanonska vlada je po zadnji vojni za\u010dela proces razoro\u017eevanja Hezbolaha ju\u017eno od reke Litani. \u0160e januarja so bili precej optimisti\u010dni, da je bilo to uspe\u0161no zaklju\u010deno in da so razgradili njegove zaloge oro\u017eja. Zdaj ko so Izraelci ponovno vdrli v dr\u017eavo s kopensko ofenzivo, pa se zdi, da zaloge oro\u017eja \u0161e vedno obstajajo. Ali se je vlada motila glede dose\u017ekov vojske?<\/p>\n
Resnica je, da tega nih\u010de zares ne ve, saj bi bilo treba biti tam na jugu in pregledati vsako jamo, vsako hi\u0161o in vsako klet, da bi ugotovili, kje ljudje hranijo kak\u0161no oro\u017eje. A jasno je, da je Hezbolah sodeloval z libanonsko vlado \u017ee v prvi fazi, ker so mislili, da bo to pripeljalo do situacije, v kateri se bodo Izraelci popolnoma umaknili z juga in tako temu obmo\u010dju omogo\u010dili, da \u017eivi v miru, kar je velik razlog za podporo Libanoncev, za podporo \u0161iitov Hezbolahu. A to se ni nikoli zgodilo. Izraelci, kot ponavadi, niso bili po\u0161teni. Zavajali so. Niso se umaknili. Pod okupacijo so ohranili pet obmo\u010dij, ki so bila, kot pravijo, zanje strate\u0161ko pomembna. Nadaljevali so napade na Libanon. Mislim, da je bilo od premirja konec leta 2024 okoli 1500 napadov na Libanon.<\/p>\n
\u010ce Izraelce skrbi, da je Hezbolah sila, ki napada Izrael, je re\u0161itev v tem, da Izraelci prenehajo biti sila, ki napada Libanon, pobija ljudi in zaseda ozemlja.<\/p>\n
Torej je bil Hezbolah o\u010ditno pripravljen po\u010dasi slediti na\u010drtom libanonske vlade, dokler bi to pomenilo resni\u010dno popoln umik Izraelcev in bi libanonska vlada bila sposobna braniti dr\u017eavo. Nobena od teh stvari se ni zgodila. Zato je Hezbolah obdr\u017eal svoje oro\u017eje in po\u010dne, kar po\u010dne. Ker \u010de se Hezbolah ne bo boril proti Izraelu, se nih\u010de ne bo boril proti njim in oni bodo zasedli ves Libanon. Vsem bodo rekli, naj zapustijo Bejrut. To bi storili. Ne bi oklevali, da bi to storili.<\/p>\n
Ali se je Hezbolah v zadnjih letih po umoru Hasana Nasrale in pod novim vodstvom Naima Kasema kaj spremenil?<\/p>\n
Spremembe so bile zgolj blage. Manj nastopajo v javnosti. Morali so preurediti svoje notranje mehanizme varnosti, obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb, odlo\u010danja, vodstva, logistike in poveljni\u0161kih struktur, ker so se Izraelci vanje infiltrirali. Izraelci so zelo dobri v dveh stvareh: vohunjenju in ubijanju. A nobene od teh ve\u0161\u010din ne morejo uporabiti za vzpostavitev miru, ki bi bil pravi\u010den za vse. To je njihova velika tragedija.<\/p>\n
O\u010ditno je, da se je Hezbolah umaknil v ozadje, ker je bil leta 2024 precej prizadet. Potrebuje \u010das, da si opomore, ponovno vzpostavi mo\u010d in premisli, kak\u0161na strategija je zanj najbolj\u0161a. Zdi se, da ta ostaja ista kot doslej: \u010de libanonska vlada ni sposobna in pripravljena za\u0161\u010dititi dr\u017eave, bodo morali to vlogo prevzeti oni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V prvih \u0161tirih tednih izraelsko-ameri\u0161kih napadov je bila spremenjena podoba Irana in bli\u017enjevzhodne regije. Z likvidacijami glavnih politi\u010dnih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":40347,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[5954,409,2006,5422,4039,4988,14695,14697,37,38,64,14696,5447,63,404],"class_list":{"0":"post-40346","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-benjamin-netanjahu","9":"tag-donald-trump","10":"tag-izrael","11":"tag-libanon","12":"tag-palestina","13":"tag-perzijski-zaliv","14":"tag-rami-g-khouri","15":"tag-sirija","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-svet","19":"tag-vojna-v-gazi","20":"tag-vojna-v-iranu","21":"tag-world","22":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116308774978439063","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40346","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40346"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40346\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/40347"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40346"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=40346"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=40346"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}