{"id":40426,"date":"2026-03-28T22:39:09","date_gmt":"2026-03-28T22:39:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/40426\/"},"modified":"2026-03-28T22:39:09","modified_gmt":"2026-03-28T22:39:09","slug":"goba-na-stenah-reaktorja-v-cernobilu-ima-ocitno-neverjetno-sposobnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/40426\/","title":{"rendered":"Goba na stenah reaktorja v \u010cernobilu ima o\u010ditno neverjetno sposobnost"},"content":{"rendered":"

\"Cladosporium<\/p>\n

Gliva Cladosporium sphaerospermum v laboratoriju. Foto:\u00a0Wikipedia\/Medmyco\/CC<\/p>\n

Goba na stenah reaktorja v \u010cernobilu ima o\u010ditno neverjetno sposobnost<\/p>\n

Zaprto \u010dernobilsko obmo\u010dje je morda prepovedano za ljudi, ne pa za vse druge oblike \u017eivljenja.<\/p>\n

Odkar je pred skoraj 40 leti eksplodiral reaktor \u0161tevilka \u0161tiri v \u010dernobilski jedrski elektrarni, so se tja naselile druge oblike \u017eivljenja, ki niso le pre\u017eivele, temve\u010d so se prilagodile. Za\u00a0vsaj en organizem je ionizirajo\u010de sevanje, ki \u0161e vedno vztraja v zgradbah\u00a0okoli reaktorja, lahko celo prednost, pi\u0161e Science Alert<\/a>.<\/p>\n

Nenavadna \u010drna goba<\/p>\n

Na\u00a0notranjih stenah ene najbolj radioaktivnih zgradb na svetu\u00a0so znanstveniki na\u0161li nenavadno \u010drno gobo, ki o\u010ditno odli\u010dno uspeva.<\/p>\n

Ta goba se imenuje Cladosporium sphaerospermum, in nekateri znanstveniki menijo, da ji njen temni pigment \u2013 melanin \u2013 omogo\u010da izkori\u0161\u010danje ionizirajo\u010dega sevanja na na\u010din, podoben temu, kako rastline izkori\u0161\u010dajo svetlobo za fotosintezo. Ta domnevni mehanizem imenujejo radiosinteza.<\/p>\n

Skrivnost radiosinteze<\/p>\n

Toda tu\u00a0postane stvar res nenavadna: \u010deprav so znanstveniki pokazali, da goba uspeva v prisotnosti ionizirajo\u010dega sevanja, \u0161e nih\u010de ni natan\u010dno ugotovil, kako ali zakaj. Radiosinteza je le teorija, ki jo je te\u017eko dokazati.<\/p>\n

Uganka\u00a0sega v\u00a0konec 90. let, ko je skupina pod vodstvom mikrobiologinje Nelli \u017ddanove z ukrajinske akademije znanosti izvedla raziskavo na obmo\u010dju \u010cernobila, da bi ugotovila, kak\u0161no \u017eivljenje tam sploh obstaja.<\/p>\n

Presene\u010deni so odkrili celo skupnost gliv \u2013 dokumentirali so kar 37 vrst. Zna\u010dilno je bilo, da so bile ve\u010dinoma temne do \u010drne barve, bogate z melaninom.<\/p>\n

Goba\u00a0je prevladovala v vzorcih in hkrati kazala nekatere najvi\u0161je stopnje radioaktivne kontaminacije.<\/p>\n

Presenetljiva odpornost proti sevanju<\/p>\n

Radiofarmakologinja Ekaterina Dadachova in imunolog Arturo Casadevall sta ugotovila, da izpostavljenost ionizirajo\u010demu sevanju gobe ne po\u0161koduje tako kot druge organizme.\u00a0Ionizirajo\u010de sevanje namre\u010d pomeni emisijo delcev, ki so dovolj mo\u010dni, da iz atomov izbijajo elektrone in jih spremenijo v ione.<\/p>\n

V praksi to lahko razbije molekule, moti biokemi\u010dne procese in po\u0161koduje DNK. Za \u010dloveka to ni ni\u010d dobrega, \u010deprav se ta u\u010dinek uporablja za uni\u010devanje rakavih celic.<\/p>\n

Toda omenjena goba je bila presenetljivo odporna \u2013 celo bolje je uspevala v prisotnosti ionizirajo\u010dega sevanja. Poskusi so pokazali tudi spremembe v obna\u0161anju melanina.<\/p>\n

Mehanizem, podoben fotosintezi<\/p>\n

Leta 2008 so raziskovalci predlagali mehanizem, podoben fotosintezi.\u00a0Zdi se, da goba zajema ionizirajo\u010de sevanje in ga pretvarja v energijo, pri \u010demer melanin deluje podobno kot klorofil pri rastlinah.\u00a0Hkrati melanin deluje kot \u0161\u010dit pred \u0161kodljivimi u\u010dinki sevanja.<\/p>\n

Leta 2022 so znanstveniki gobo poslali v vesolje in jo pritrdili na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje, kjer je bila izpostavljena kozmi\u010dnemu sevanju.<\/p>\n

Senzorji so pokazali, da je skozi gobo prodrlo manj sevanja kot skozi kontrolni vzorec.\u00a0Cilj raziskave ni bil dokazati radiosintezo, temve\u010d preveriti mo\u017enost uporabe gobe kot za\u0161\u010dite pred sevanjem pri vesoljskih misijah.<\/p>\n

Kaj goba dejansko po\u010dne?<\/p>\n

Kljub vsem raziskavam \u0161e vedno ne vemo, kaj goba dejansko po\u010dne.\u00a0Znanstvenikom ni\u00a0uspelo\u00a0dokazati, da bi\u00a0vezala ogljik s pomo\u010djo sevanja,\u00a0pridobivala energijo iz sevanja\u00a0ali uporabljala jasno dolo\u010den presnovni mehanizem.\u00a0Radiosinteza tako ostaja zanimiva, a nedokazana teorija.<\/p>\n

\u010crna kvasovka Wangiella dermatitidis prav tako bolje uspeva\u00a0pod vplivom sevanja, medtem ko Cladosporium cladosporioides pove\u010da proizvodnjo melanina, vendar ne tudi rasti.\u00a0To pomeni, da tak\u0161no obna\u0161anje ni zna\u010dilno za vse podobne organizme.<\/p>\n

Vemo pa, da ta skromna, \u017eametno \u010drna goba na neki na\u010din izkori\u0161\u010da ionizirajo\u010de sevanje, da pre\u017eivi in morda celo uspeva v okolju, ki je za ljudi preve\u010d nevarno.\u00a0\u017divljenje o\u010ditno vedno najde\u00a0pot.<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

preizkus<\/p>\n

Izjemno: raziskovalci Cerna prvi\u010d v zgodovini prepeljali antimaterijo s tovornjakom<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gliva Cladosporium sphaerospermum v laboratoriju. Foto:\u00a0Wikipedia\/Medmyco\/CC Goba na stenah reaktorja v \u010cernobilu ima o\u010ditno neverjetno sposobnost Zaprto \u010dernobilsko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":40427,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[14706,14708,14712,14711,32,14707,14710,35,31,34,36,14713,14709,6621,37,38,33,2535],"class_list":{"0":"post-40426","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-cernobil","9":"tag-cladosporium-sphaerospermum","10":"tag-evolucija","11":"tag-gobe","12":"tag-headlines","13":"tag-ionizirajoce-sevanje","14":"tag-melanin","15":"tag-najpomembnejse-novice","16":"tag-news","17":"tag-novice","18":"tag-osrednje-novice","19":"tag-prilagoditev","20":"tag-radiosinteza","21":"tag-raziskave","22":"tag-slovene","23":"tag-slovenscina","24":"tag-top-stories","25":"tag-vesolje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116309207503978491","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40426","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40426"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40426\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/40427"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40426"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=40426"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=40426"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}