Desetletja odprta skrivnost Sonca ima odgovor: njegov 11-letni magnetni cikel nastaja globoko pod povr\u0161jem. Raziskovalci s Tehnolo\u0161kega in\u0161tituta v New Jerseyju so prvi\u010d jasno pokazali, da se klju\u010dni proces odvija pribli\u017eno 200.000 kilometrov v notranjosti zvezde.<\/p>\n
To je prvi\u010d, da imajo znanstveniki neposreden opazovalni dokaz, kje nastaja son\u010dni magnetni cikel \u2013 proces, ki vpliva na vesoljsko vreme in lahko moti satelite, komunikacije ter elektri\u010dna omre\u017eja na Zemlji.<\/p>\n
Na Tehnolo\u0161kem in\u0161titutu v New Jerseyju pojasnjujejo, da so do zdaj astronomi lahko opazovali predvsem povr\u0161inske pojave, kot so son\u010dne pege \u2013 temna obmo\u010dja, povezana z mo\u010dnimi magnetnimi polji. Te se skozi cikel pomikajo proti ekvatorju, vendar njihov pravi izvor dolgo ni bil znan.<\/p>\n
Raziskovalci so se zato usmerili v notranjost Sonca. S pomo\u010djo skoraj 30 let podatkov o son\u010dnih nihanjih so analizirali \u0161irjenje zvo\u010dnih valov skozi zvezdo \u2013 pristop, znan kot helioseizmologija, ki omogo\u010da vpogled v gibanje plazme globoko pod povr\u0161jem.<\/p>\n
\u201eDo zdaj preprosto nismo imeli dovolj podatkov, da bi zanesljivo dolo\u010dili, kje nastajajo intenzivna magnetna polja,\u201c pojasnjuje glavni avtor Krishnendu Mandal. \u201eSon\u010dne pege so le vidni odtis procesov, ki se odvijajo veliko globlje.\u201c<\/p>\n
Z zdru\u017eitvijo opazovanj iz vesoljskih misij in zemeljskih teleskopov so raziskovalci analizirali milijarde meritev in ustvarili enega najbolj podrobnih zapisov notranjih vibracij Sonca doslej.<\/p>\n
Rezultati so razkrili presenetljiv vzorec: globoko v notranjosti se oblikujejo pasovi vrtenja, ki sledijo zna\u010dilnemu \u201emetuljastemu\u201c vzorcu \u2013 enakemu, kot ga kasneje opazimo pri son\u010dnih pegah na povr\u0161ini.<\/p>\n
To je raziskovalce pripeljalo do klju\u010dne plasti v notranjosti Sonca, imenovane tahoklina. Gre za tanko prehodno obmo\u010dje med turbulentno zunanjo plastjo in stabilnej\u0161o notranjostjo, kjer se vrtenje Sonca nenadoma spremeni.<\/p>\n
Prav v tej plasti, pribli\u017eno 200.000 kilometrov pod povr\u0161jem, nastajajo mo\u010dni stri\u017eni tokovi, ki po ugotovitvah raziskovalcev poganjajo son\u010dni magnetni dinamo.<\/p>\n
\u201eLeta smo sumili, da je tahoklina klju\u010dna, zdaj pa imamo jasne opazovalne dokaze,\u201c poudarja Mandal.<\/p>\n
To pomeni, da procesi, ki oblikujejo son\u010dno aktivnost, izvirajo globoko v notranjosti in se \u0161ele kasneje odra\u017eajo na povr\u0161ini.<\/p>\n
Odkritje ima pomembne prakti\u010dne posledice. Son\u010dni izbruhi in izmeti mase lahko motijo satelite, navigacijske sisteme in elektri\u010dna omre\u017eja na Zemlji. Bolj\u0161e razumevanje notranjega delovanja Sonca bi lahko izbolj\u0161alo modele za napovedovanje teh pojavov.<\/p>\n
Na Tehnolo\u0161kem in\u0161titutu v New Jerseyju opozarjajo, da trenutni modeli pogosto upo\u0161tevajo predvsem povr\u0161inske procese, nova raziskava pa ka\u017ee, da je treba vklju\u010diti tudi globoke plasti, zlasti tahoklino.<\/p>\n
Pomen ugotovitev sega tudi \u0161ir\u0161e. Sonce je edina zvezda, ki jo lahko tako podrobno opazujemo, zato njegovo razumevanje ponuja klju\u010d za razlago magnetnih ciklov tudi pri drugih zvezdah.<\/p>\n
Raziskovalci nameravajo analizo \u0161e raz\u0161iriti in z dodatnimi podatki izbolj\u0161ati razumevanje razvoja magnetnih procesov v Soncu. Dalj\u0161i \u010dasovni nizi opazovanj bi lahko v prihodnje omogo\u010dili tudi natan\u010dnej\u0161e napovedi son\u010dnih ciklov.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Desetletja odprta skrivnost Sonca ima odgovor: njegov 11-letni magnetni cikel nastaja globoko pod povr\u0161jem. Raziskovalci s Tehnolo\u0161kega in\u0161tituta…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":40635,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,84,83,3491,62,37,58,60,38,5699,3982],"class_list":{"0":"post-40634","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-poslovni","11":"tag-poslovni-svet","12":"tag-raziskava","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-sonce","19":"tag-znanost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116311224578190754","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40634","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40634"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40634\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/40635"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40634"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=40634"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=40634"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}