{"id":41151,"date":"2026-03-29T18:52:10","date_gmt":"2026-03-29T18:52:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/41151\/"},"modified":"2026-03-29T18:52:10","modified_gmt":"2026-03-29T18:52:10","slug":"andy-warhol-ni-bil-edini-ki-je-slikal-marilyn-monroe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/41151\/","title":{"rendered":"Andy Warhol ni bil edini, ki je slikal Marilyn Monroe"},"content":{"rendered":"

Razstava z naslovom Marilyn Monroe: A Portrait bo na ogled od 4. junija do 6. septembra.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Marilyn
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarilyn Monroe, kot jo je februarja 1956 fotografiral Cecil Beaton. Foto: Cecil Beaton Archive \/ Cond\u00e9 Nast<\/p>\n

Razstava pretresa vlogo, ki jo je slavna igralka sama imela pri ustvarjanju lastne podobe, pa tudi njen vpliv na fotografe in umetnike v \u010dasu njenega \u017eivljenja in \u0161e dolgo po njeni smrti.<\/p>\n

Marilyn Monroe, ki se je rodila 1. junija 1926, \u0161e danes velja za klju\u010dno osebnost popularne kulture. Bila je namre\u010d ena najbolj fotografiranih \u017eensk na svetu \u2013 vse od od prvih pin-up fotografij, posnetih v \u010dasu, ko je bila \u0161e mlada manekenka z imenom Norma Jeane, do njenega zadnjega intervjuja za revijo Life in ganljivih zadnjih posnetkov, posnetih na pla\u017ei v Santa Monici leta 1962.<\/p>\n

Razstava bo zdru\u017eila dela Andyja Warhola, Pauline Boty, Jamesa Gilla, Rosalyn Drexler in Audrey Flack, skupaj s fotografijami ve\u010d kot 20 fotografov, ki so zaznamovali svojo dobo, med njimi so Cecil Beaton, Philippe Halsman, Bernard of Hollywood, Andre de Dienes, Eve Arnold, Inge Morath, Alfred Eisenstaedt, Milton Greene, Sam Shaw, Richard Avedon in George Barris.<\/p>\n

Na razstavi bodo na ogled tudi doslej neobjavljene fotografije iz revije Life; intimni portreti, ki jih je Allan Grant posnel v domovanju Monroe v Brentwoodu le dan pred njeno smrtjo avgusta 1962.<\/p>\n

Na Grantovem ekskluzivnem fotografiranju ob zadnjem igralkinem intervjuju, ki ga je imela z urednikom revije Life Richardom Merymanom, je nastalo 432 fotografij, od katerih je bilo prvotno objavljenih le osem. Dinami\u010dne fotografije prikazujejo Monroe, kako bere prepis svojega intervjuja in izra\u017ea razli\u010dna \u010dustva, od veselja in zadovoljstva do tihega razmi\u0161ljanja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Warholovi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tWarholovi sitotiski Marilyn so \u2013 poleg slavnih plo\u010devink juhe \u2013 danes skoraj sinonim za umetnost poparta. Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Andy
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAndy Warhol ni bil edini predstavnik poparta, ki je ovekove\u010dil Marilyn. Pauline Boty z naslovom “Edina blondinka na svetu” ponuja ne samo komentar popkulture, ampak tudi politike, spola in spolnosti. Kot ena redkih \u017eensk v svetu poparta je slikarka slavno igralko, s katero sta bili tudi prijateljici, videla druga\u010de kot njeni kolegi. Foto: Tate<\/p>\n

“Najbolj\u0161i model” pred fotografskim objektivom
Fotografi, ki so delali z Monroe, so jo opisali kot najbolj\u0161i model, kar so jih kdaj imeli. Razstava bo v ospredje postavila tudi igralkin pristop k ustvarjanju podob in njeno ustvarjalno vlogo; sama ni le pozirala, ampak je tudi soustvarjala samo fotografiranje in imela pravico, da zavrne vse fotografije, ki ji niso bile pogodu.<\/p>\n

\u0160ok ob smrti Monroe leta 1962 je spodbudil nastanek \u0161tevilnih portretov, ki so jih ustvarili umetniki na obeh straneh Atlantika. Britanska pop-umetnica Pauline Boty, igralkina predana obo\u017eevalka, je svojo \u017ealost predelala v slikah, med katerimi sta tudi The Only Blonde in the World (1963) in Colour Her Gone (1962).<\/p>\n

V New Yorku je Andy Warhol ustvaril svoje ikoni\u010dne sitotiske. Na podlagi fotografije, posnete za promocijo filma Niagara (1953), je Warhol osamil obraz Monroe na zlati podlagi in jo upodobil kot bizantinsko svetnico. V Warholovem delu Monroe ni bila ve\u010d le filmska zvezda, ampak velika ameri\u0161ka ikona.<\/p>\n

James Francis Gill je ustvaril triptih Marilyn (1962), Joseph Cornell pa je sestavil spominske \u0161katle, posve\u010dene Monroe. Igralka \u0161e danes navdihuje umetnike, saj jih privla\u010dijo njena karizma, status v popkulturi in fascinantno \u017eivljenje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Marilyn
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarilyn Monroe s fotografom Cecilom Beatonom, ki je posnel \u0161tevilne njene najslavnej\u0161e portrete. Foto: National Portrait Gallery\/Ed Pfizenmaier<\/p>\n

Razstavo sta pripravili Rosie Broadley, sopredsednica kuratorskega oddelka londonske galerije in glavna kustosinja zbirk 20. stoletja, ter Georgia Atienza, pomo\u010dnica kustosinje za fotografijo.<\/p>\n

Razstavo Marilyn Monroe: A Portrait spremlja publikacija z enakim naslovom, ki vklju\u010duje prispevke \u0161tevilnih vodilnih pisateljev, kritikov in kuratorjev. Ti ponujajo sve\u017ee in razli\u010dne perspektive na \u017eivljenje, podobo in trajno zapu\u0161\u010dino Marilyn Monroe.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Razstava z naslovom Marilyn Monroe: A Portrait bo na ogled od 4. junija do 6. septembra. Oglas Marilyn…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":41152,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[14955,114,14951,14954,62,37,58,60,38,14952,14953,115],"class_list":["post-41151","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-cecil-beaton","tag-entertainment","tag-marilyn-monroe","tag-pauline-boty","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stoletnica","tag-warhol","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116313977263613681","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41151","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=41151"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41151\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/41152"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=41151"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=41151"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=41151"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}