{"id":41320,"date":"2026-03-30T00:10:15","date_gmt":"2026-03-30T00:10:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/41320\/"},"modified":"2026-03-30T00:10:15","modified_gmt":"2026-03-30T00:10:15","slug":"nova-sorta-fizola-za-cas-podnebnih-sprememb","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/41320\/","title":{"rendered":"Nova sorta fi\u017eola za \u010das podnebnih sprememb"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/29\/818345\/Orig-1190784-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/29\/818345\/Orig-1190784-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-1190784-1000.webp.webp\" alt=\"\ufeff- fi\u017eol, stro\u010dnice- 21.07.2017 \u2013 Biotehni\u010dna fakulteta \/\/FOTO: Matja\u017e Ru\u0161t\"\/><\/p>\n<p>Fi\u017eol. Fotografija je simboli\u010dna. Foto: Matja\u017e Ru\u0161t<\/p>\n<p>Nova sorta fi\u017eola za \u010das podnebnih sprememb<\/p>\n<p>Raziskovalci s Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije so razvili novo sorto fi\u017eola KIS Ahac, ki se bolje prilagaja na spreminjajo\u010de se podnebne razmere. Sorto, ki je rezultat ciljnega \u017elahtnjenja, so razvijali ve\u010d kot desetletje in bo pridelovalcem po napovedih na voljo leta 2027.<\/p>\n<p>Nova sorta fi\u017eola je rezultat dolgoletnega ekipnega dela. \u00bbVzgoja traja pribli\u017eno deset let in je rezultat dela celotne ekipe. Gre za velik dose\u017eek,\u00ab\u00a0je za STA poudarila raziskovalka Barbara Pipan, ki je vodila razvoj sorte.<\/p>\n<p>KIS Ahac so raziskovalci razvili s ciljnimi ro\u010dnimi kri\u017eanji v okviru programa \u017elahtnjenja fi\u017eola, ki zdru\u017euje raziskovalno delo in potrebe kmetijstva. Kot poudarjajo na in\u0161titutu, razvoj nove sorte zahteva natan\u010dno na\u010drtovanje, potrpe\u017eljivost in veliko znanja.<\/p>\n<p>\u00bbNa in\u0161titutu se ukvarjamo s tradicionalnim, klasi\u010dnim \u017elahtnjenjem fi\u017eola, ki je zaradi svoje narave dolgotrajen proces. Vse se za\u010dne z izbiro ustreznih star\u0161evskih linij, ki jih nato z na\u010drtnimi ro\u010dnimi kri\u017eanji zdru\u017eimo. Temu sledijo ve\u010d generacij samoopra\u0161itve in selekcije, v katerih postopoma izbiramo najbolj\u0161e rastline. V vsakem koraku izlo\u010damo manj ustrezne kri\u017eance in ohranjamo tiste, ki najbolj ustrezajo ciljem \u017elahtnjenja,\u00ab\u00a0je pojasnila Pipan. Tovrstni postopki so povezani z razli\u010dnimi tipi analiz &#8211; genetske, biokemi\u010dne, testi odpornosti, prehranske -, da je selekcija \u010dim bolj u\u010dinkovita.<\/p>\n<p>Cilji \u017elahtnjenja, ki ga izvajajo na in\u0161titutu, so danes tesno povezani s prilagoditvami na podnebne spremembe. Raziskovalci si prizadevajo razviti sorte, ki so odporne na pomanjkanje vode, visoke temperature in bolezni, hkrati pa zagotavljajo stabilen pridelek.<\/p>\n<p>KIS Ahac je srednje zgodnja sorta, ki cveti \u017ee konec junija, pribli\u017eno 37 do 40 dni po setvi, je pojasnila Pipan. Prav ta lastnost je po njenih besedah klju\u010dna, saj rastlina zaklju\u010di cvetenje \u0161e pred vrhuncem poletne vro\u010dine. S tem se izogne odpadanju cvetov zaradi visokih poletnih temperatur in morebitnega pomanjkanja vode, ki bi sicer zmanj\u0161alo pridelek. Tudi ime sorte je neposredno povezano s \u010dasovnim okvirom cvetenja. Polno cvetenje namre\u010d sovpada z godom svetega Ahaca, ki kot bla\u017eilec strahu in stisk v novi sorti odra\u017ea prilagodljivost sorte na spreminjajo\u010de se podnebne razmere, navajajo na in\u0161titutu.<\/p>\n<p>KIS Ahac izstopa tudi po svojem videzu. Gre za nizek fi\u017eol za zrnje tipa \u010de\u0161njevec z zna\u010dilno dvobarvno semensko lupino v be\u017e in vijoli\u010dnih odtenkih. Rastline so bujne, s temno zelenimi listi in ne\u017eno vijoli\u010dnimi cvetovi, stroki pa srednje dolgi in temno zeleni z vijoli\u010dnimi lisami. Zrnje je veliko, elipsaste oblike.<\/p>\n<p>Po navedbah raziskovalcev z in\u0161tituta sorta daje zgleden in izena\u010den pridelek tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah, kar je v \u010dasu vse pogostej\u0161ih ekstremnih vremenskih pojavov \u0161e posebej pomembno. Poleg pridelka pa raziskovalci poudarjajo tudi prehransko vrednost. \u00bbOsredoto\u010damo se na to, da imajo sorte ve\u010d koristnih snovi in manj tistih, ki povzro\u010dajo te\u017eave, kot je napenjanje,\u00ab\u00a0je povedala Pipan.<\/p>\n<p>Ob tem raziskovalka poziva k ve\u010dji uporabi fi\u017eola v prehrani. \u00bbFi\u017eol je skromna rastlina, ki ne potrebuje veliko, nam pa lahko zelo veliko da, tudi veselja pri vzgoji. Je bogat vir beljakovin in drugih koristnih snovi,\u00ab\u00a0je poudarila. \u010ceprav je sorta \u017ee vpisana v sortno listo, bo treba na njeno \u0161ir\u0161o uporabo \u0161e nekoliko po\u010dakati. V leto\u0161njem letu bodo poskrbeli za razmno\u017eevanje semena, na trg pa naj bi pri\u0161la v naslednji vegetacijski sezoni leta 2027.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Fi\u017eol. Fotografija je simboli\u010dna. Foto: Matja\u017e Ru\u0161t Nova sorta fi\u017eola za \u010das podnebnih sprememb Raziskovalci s Kmetijskega in\u0161tituta&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":41321,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[14820,32,35,31,34,36,691,37,60,38,33],"class_list":["post-41320","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-fizol","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-podnebne-spremembe","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116315227650616358","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41320","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=41320"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41320\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/41321"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=41320"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=41320"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=41320"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}