![\"Ukinja](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-847244-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Nedavno je v javnosti zakro\u017eila informacija, da naj bi na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj \u2013 podru\u017enica Ljubljana v \u0161tudijskem letu 2026\/2027 prenehali vpisovati nove \u0161tudente v akademske \u0161tudijske programe v slovenskem jeziku. Fotografija je simboli\u010dna Foto: Luka Cjuha\u00a0<\/p>\n
Ukinja se \u0161tudij v slovenskem jeziku<\/p>\n
Na ljubljanski podru\u017enici Univerze Sigmunda Freuda prihodnje \u0161tudijsko leto ne bo vpisa v akademske programe v slovenskem jeziku. Odlo\u010ditev, ki jo vodstvo povezuje z razvojnimi spremembami na Dunaju, odpira vpra\u0161anje, ali gre za za\u010dasni ukrep ali za\u010detek trajnej\u0161ega umika \u0161tudija v sloven\u0161\u010dini.<\/p>\n
Nedavno je v javnosti zakro\u017eila informacija, da naj bi na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj \u2013 podru\u017enica Ljubljana (SFU Ljubljana) v \u0161tudijskem letu 2026\/2027 prenehali vpisovati nove \u0161tudente v akademske \u0161tudijske programe v slovenskem jeziku, po nekaterih interpretacijah pa naj bi celo ukinili programe psihoterapije. Na univerzi tak\u0161ne trditve zavra\u010dajo, a njihova pojasnila razkrivajo precej bolj kompleksno sliko in predvsem jasno smer sprememb.<\/p>\n
Klju\u010dni razlog za ustavitev vpisa ne izhaja iz Ljubljane, temve\u010d z Dunaja. Na mati\u010dni univerzi pojasnjujejo, da trenutno poteka \u00bbstrukturiran razvojni proces\u00ab, v okviru katerega pregledujejo vse \u0161tudijske programe in lokacije. Do konca tega procesa novih \u0161tudentov v slovensko govore\u010de programe ne sprejemajo, ob tem pa zagotavljajo, da bodo obstoje\u010di \u0161tudenti \u0161tudij lahko nemoteno kon\u010dali. Tudi v Ljubljani poudarjajo, da je \u00bbneposredni razlog za trenutno odlo\u010ditev predvsem razvojni proces na ravni Univerze Sigmunda Freuda Dunaj\u00ab, pri \u010demer v ospredje postavljajo strate\u0161ki poudarek na \u00bbrazvoju mednarodnih programov psihoterapevtske znanosti in psihologije\u00ab.<\/p>\n
To pomeni, da odlo\u010ditev ni administrativna ali za\u010dasna v klasi\u010dnem smislu, temve\u010d izhaja iz spremembe razvojnega modela. Programi v nacionalnih jezikih, vezani na lokalno okolje, v tak\u0161ni strategiji izgubljajo te\u017eo, prednost pa dobivajo mednarodno primerljivi programi, praviloma v tujih jezikih. Ustavitev vpisa v sloven\u0161\u010dini je tako neposredna posledica tega premika. Ali lahko \u0161tudij v Sloveniji sploh poteka zgolj v tujem in ne v maternem jeziku, smo vpra\u0161ali ministrstvo za visoko \u0161olstvo, znanost in inovacije. Pojasnili so nam, da ker je SFU Ljubljana zasebni visoko\u0161olski zavod, ki ni akreditiran v Sloveniji, deluje po avstrijskih pravilih visoko\u0161olskega sistema. Na vpra\u0161anje, kako izobra\u017eevanje zgolj v angle\u0161\u010dini pojasnjujejo na mati\u010dni univerzi Sigmunda Freuda \u2013 Dunaj, odgovora \u0161e nismo prejeli.<\/p>\n
Ker je SFU Ljubljana zasebni visoko\u0161olski zavod, ki ni akreditiran v Sloveniji, deluje po avstrijskih pravilih visoko\u0161olskega sistema.<\/p>\n
Od \u0161tudija k izobra\u017eevanju<\/p>\n
Hkrati se v Ljubljani \u017ee ka\u017ee tudi druga dimenzija teh sprememb. Medtem ko se akademski \u0161tudijski programi ustavljajo, univerza poudarja, da podro\u010dja psihoterapije ne ukinja. \u00bbTo ne pomeni, da programov psihoterapije ne bomo ve\u010d izvajali,\u00ab pojasnjujejo, saj bodo \u0161e naprej izvajali razli\u010dna strokovna usposabljanja, predvsem za poklic psihoterapevta kot druge kariere.<\/p>\n
A prav tu se poka\u017ee bistvena razlika: ne gre ve\u010d za univerzitetni \u0161tudij, temve\u010d za druga\u010dne, bolj fleksibilne oblike izobra\u017eevanja. Te so praviloma kraj\u0161e, prilagodljivej\u0161e in manj vezane na klasi\u010dne akademske strukture. Na SFU jih predstavljajo kot odgovor na potrebe stroke in zakonodaje, vendar v praksi pomenijo premik od akademskega izobra\u017eevanja k tr\u017eno usmerjenim programom.<\/p>\n
Ob tem na univerzi ne morejo jasno odgovoriti, ali se bodo akademski programi v slovenskem jeziku sploh vrnili. \u00bbV tem trenutku \u0161e ne moremo potrditi, ali bo po tem obdobju slovenski akademski program ponovno uveden,\u00ab pojasnjujejo, pri \u010demer dodajajo, da bodo nadaljnje odlo\u010ditve odvisne od strategije univerze, razvoja mednarodnih programov in zakonodajnega okvira v Sloveniji. Ob tem priznavajo tudi, da je \u00bbnov zakonodajni okvir na podro\u010dju psihoterapije pomembno vplival\u00ab na vse podro\u010dje izobra\u017eevanja.<\/p>\n
Na univerzi ne morejo jasno odgovoriti, ali se bodo akademski programi v slovenskem jeziku sploh vrnili.<\/p>\n
Kombinacija vseh dejavnikov pomeni, da ne gre zgolj za za\u010dasno prekinitev, temve\u010d za odlo\u010ditev, ki lahko dolgoro\u010dno spremeni dostopnost \u0161tudija psihologije in psihoterapije v slovenskem jeziku.\u00a0<\/p>\n
Kaj se dogaja s psihoterapijo<\/p>\n
Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je za\u010del veljati 19. decembra 2025, uporabljati pa se bo za\u010del 19. decembra 2027. Do takrat mora ministrstvo sklicati ustanovno skup\u0161\u010dino zbornice psihoterapevtov, in sicer najpozneje do 19. decembra 2026.<\/p>\n
Psihoterapevtske storitve, ki bodo vklju\u010dene v javno zdravstveno mre\u017eo, bo financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, medtem ko bo sredstva za izvajanje javnih pooblastil zbornice zagotavljalo ministrstvo
za zdravje.<\/p>\n
Po za\u010detku uporabe zakona bodo morali vsi, ki \u017eelijo v Sloveniji izvajati psihoterapijo, v \u0161estih mesecih po sprejetju dovoljenih psihoterapevtskih pristopov vlo\u017eiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije. Katere pristope bo mogo\u010de izvajati, bo dolo\u010dila vlada na predlog ministrstva za zdravje, priprava tega predloga pa je, kot navajajo na ministrstvu, v zaklju\u010dni fazi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nedavno je v javnosti zakro\u017eila informacija, da naj bi na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj \u2013 podru\u017enica Ljubljana v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":41435,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[10995,3649,124,5029,62,37,58,60,38,15016],"class_list":{"0":"post-41434","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-anglescina","9":"tag-jezik","10":"tag-ljubljana","11":"tag-psihoterapija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-univerza-sigmunda-freuda-ljubljana"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116316426983216888","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41434","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=41434"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41434\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/41435"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=41434"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=41434"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=41434"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}