Dr\u017eave Azije se pripravljajo na popoln izpad dobave uteko\u010dinjenega zemeljskega plina (LNG) z Bli\u017enjega vzhoda v prihodnjih dneh. Po zadnjih podatkih ladijskega posredni\u0161tva Affinity, ki jih navaja Financial Times, je proti Aziji na poti le \u0161e en tanker z LNG, proti Evropi pa \u0161est. Ko te po\u0161iljke prispejo, novih ne bo.<\/p>\n
Katar, ki je leta 2025 izvozil 81 milijonov ton LNG in pokrival petino svetovnih dobav, je proizvodnjo ustavil 2. marca po iranskih raketnih in dronskih napadih na industrijska kompleksa Ras Laffan in Mesaieed. Katarski energetski minister Saad al-Kaabi je za Reuters povedal, da sta dve od 14 proizvodnih linij po\u0161kodovani, popravila pa bodo trajala tri do pet let. Izpad zna\u0161a 12,8 milijona ton letno, kar predstavlja 17 odstotkov celotne katarske izvozne zmogljivosti.<\/p>\n
Analitske hi\u0161e S&P Global Energy, Kpler in Rystad so napovedi globalne ponudbe LNG za leto 2026 zni\u017eale za do 35 milijonov ton. Pred vojno je Morgan Stanley napovedoval prese\u017eek \u0161estih milijonov ton na trgu z letnim obsegom 420 milijonov ton, a ta napoved je zdaj brezpredmetna.<\/p>\n
\u0160tiri petine katarskega LNG je \u0161lo v Azijo. Tajvan, ki je od Katarja prejemal 30 odstotkov dobav, ima zaloge plina le za enajst dni, pi\u0161e Euronews. Pakistan, ki je bil lani kar 99-odstotno odvisen od katarskega LNG, je \u017ee prejel zadnjo po\u0161iljko. Filipini so razglasili energetsko izredno stanje in uvedli \u0161tiridnevni delovni teden, Vietnam in Tajska sta pozvala k delu od doma. Indija, Ju\u017ena Koreja in Japonska pospe\u0161eno kupujejo na promptnem trgu, a nekateri razpisi ostajajo brez ponudb.<\/p>\n
Katar je razglasil vi\u0161jo silo za dolgoro\u010dne pogodbe z Italijo, Belgijo in Poljsko. Italija od Katarja prejema 30 odstotkov letnih potreb po plinu, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je \u017ee obiskala Al\u017eirijo v iskanju nadomestnih dobav. Evropska referen\u010dna cena plina na nizozemskem TTF se je od za\u010detka vojne podvojila in se giblje okrog 70 evrov na megavatno uro. Zaloge plina v EU so po podatkih Evropske komisije le pri 28 odstotkih, na Nizozemskem pri \u0161estih.<\/p>\n
Indija letos, po poro\u010danju AP, pri\u010dakuje rekordno porabo premoga za pokrivanje poletnega povpra\u0161evanja po elektriki, Ju\u017ena Koreja je odpravila omejitve premogovnih elektrarn, Indonezija pa daje prednost doma\u010di porabi pred izvozom. Proizvodnjo elektrike iz premoga krepijo tudi Tajska, Filipini in Vietnam. Azijske cene LNG so od za\u010detka vojne 28. februarja posko\u010dile za 143 odstotkov, poro\u010da Reuters, in pri 25,30 dolarja na milijon britanskih toplotnih enot dale\u010d presegajo prag desetih dolarjev, pri katerem kupci v dr\u017eavah v razvoju \u0161e vstopajo na trg. Analitik raziskovalne dru\u017ebe ICIS Evan Tan ocenjuje, da ju\u017enoazijski kupci pri teh cenah povsem izpadajo s promptnega trga. ZDA, sicer najve\u010dji izvoznik LNG na svetu, vrzeli ne morejo zapolniti, saj njihovi obrati delujejo pri polni zmogljivosti, ve\u010dina koli\u010din pa je vezana na dolgoro\u010dne pogodbe. Tanker z ameri\u0161ke obale Mehi\u0161kega zaliva do Azije potuje 28 dni, pi\u0161e Fortune.<\/p>\n
Goldman Sachs ocenjuje, da bi trajno desetodstotno zvi\u0161anje cen energije v \u0161tirih \u010detrtletjih odrezalo 0,2 odstotne to\u010dke od BDP v evrskem obmo\u010dju in ogrozilo reindustrializacijo, na katero stavi Evropa. Stro\u0161ki uvoza LNG za azijske kupce, katerih pogodbe so vezane na ceno nafte s trimese\u010dnim zamikom, bodo po oceni Wood Mackenzie narasli od junija naprej. New York Times ob tem opozarja, da bi se lahko vloga zemeljskega plina v azijskih gospodarstvih trajno zmanj\u0161ala v korist premoga in jedrske energije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dr\u017eave Azije se pripravljajo na popoln izpad dobave uteko\u010dinjenega zemeljskega plina (LNG) z Bli\u017enjega vzhoda v prihodnjih dneh.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":41653,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[2836,500,65,66,34,881,37,38,64],"class_list":{"0":"post-41652","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-azija","9":"tag-eu","10":"tag-europe","11":"tag-evropa","12":"tag-novice","13":"tag-plin","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-svet"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116317256663181906","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41652","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=41652"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/41652\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/41653"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=41652"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=41652"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=41652"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}