{"id":42137,"date":"2026-03-30T16:19:07","date_gmt":"2026-03-30T16:19:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42137\/"},"modified":"2026-03-30T16:19:07","modified_gmt":"2026-03-30T16:19:07","slug":"projekt-se-brez-celovitih-in-neodvisnih-strokovnih-analiz","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42137\/","title":{"rendered":"Projekt \u0161e brez celovitih in neodvisnih strokovnih analiz"},"content":{"rendered":"

\"Ljubljana,<\/p>\n

\u010ceprav se je Ljubljana \u017ee pred ve\u010d kot desetletjem zavezala k prehodu v dru\u017ebo brez odpadkov, so Ljubljan\u010danke in Ljubljan\u010dani danes vnovi\u010d soo\u010deni z mo\u017enostjo gradnje se\u017eigalnice komunalnih odpadkov v prestolnici, ugotavljajo predstavniki civilne dru\u017ebe. Foto:\u00a0 STA<\/p>\n

Se\u017eigalnica: Projekt \u0161e brez celovitih in neodvisnih strokovnih analiz<\/p>\n

Ker procesi v zvezi z gradnjo se\u017eigalnic odpadkov v Sloveniji ne potekajo dovolj vklju\u010dujo\u010de in transparentno, se je civilna dru\u017eba organizirala sama: ve\u010d nevladnih organizacij, strokovnjakov in drugih posameznikov se je povezalo v koalicijo, ki jo dru\u017ei iskanje alternativ in nestrinjanje s politiko izvr\u0161enih dejstev \u2013 da je edina mogo\u010da re\u0161itev problema odpadkov gradnja se\u017eigalnic.<\/p>\n

\u00bbPri odlo\u010ditvah o ravnanju z odpadki in s tem povezanimi vplivi na zdravje in okolje ne gre zgolj za tehni\u010dno re\u0161itev, temve\u010d za vpra\u0161anje, kak\u0161en razvojni model mesta \u017eelimo v prihodnjih desetletjih,\u00ab je na ponedeljkovi novinarski konferenci pred poslopjem ministrstva za okolje, podnebje in energijo opozoril predstavnik koalicije civilnih iniciativ in arhitekt Arne Vehovar. \u00bbRazprava o se\u017eigalnici ni vpra\u0161anje ‘za ali proti tehnologiji’, temve\u010d vpra\u0161anje lokacije, dolgoro\u010dnega modela ravnanja z odpadki, vpliva na zdravje in transparentnosti odlo\u010danja. Tak\u0161na odlo\u010ditev zahteva \u0161irok dru\u017ebeni dialog in strokovno utemeljene odgovore.\u00ab<\/p>\n

Na\u0161 namen ni zaustavljanje razvoja, na\u0161 namen je zagotoviti, da so odlo\u010ditve sprejete odgovorno, na podlagi preverljivih podatkov in ob upo\u0161tevanju dolgoro\u010dnih posledic.<\/p>\n

Apolonija Simon, ravnateljica in profesorica<\/p>\n

Toda danes, ugotavljajo v pobudi, ki zdru\u017euje nevladne organizacije, strokovnjake in posamezne politi\u010dne akterje, postopki odlo\u010danja o gradnji morebitne se\u017eigalnice v Ljubljani ne potekajo na tak na\u010din. Predstavniki pobude so opozorili, da se je Mestna ob\u010dina Ljubljana (MOL) pred dobrim mesecem prijavila na razpis okoljskega ministrstva za izbiro koncesionarjev za izvajanje javne slu\u017ebe se\u017eiganja odpadkov. Ob\u010danke in ob\u010dani Ljubljane so tako po njihovih besedah kljub strate\u0161kim zavezam in razvojnim usmeritvam prehoda v dru\u017ebo brez odpadkov ponovno soo\u010deni z mo\u017enostjo gradnje se\u017eigalnice komunalnih odpadkov. Izgradnja se\u017eigalnice namre\u010d med drugim ni v skladu z vstopom MOL v evropsko mre\u017eo Zero Waste (brez odpadkov) in strategijo na podro\u010dju ravnanja z odpadki za obdobje 2014\u20132035, h kateri se je Ljubljana zavezala \u017ee pred ve\u010d kot desetletjem.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Ur\u0161ka<\/p>\n

Ur\u0161ka Rus<\/p>\n

Koliko je vrednih 30 minut \u017eivljenja<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ob tem se, kot so poudarili, odpirajo \u0161tevilna pere\u010da vpra\u0161anja, na katera (\u0161e) nimamo iz\u010drpnih odgovorov, med drugim: kak\u0161en bi bil vpliv se\u017eigalnice na kakovost zraka v Ljubljani in njeni okolici, kak\u0161ne bi bile posledice se\u017eiga komunalnih odpadkov in komunalnega blata na zdravje lokalnega prebivalstva, zlasti ranljivih skupin, kak\u0161na bi bila srednjero\u010dna in dolgoro\u010dna ekonomika tak\u0161nega infrastrukturnega projekta \u2026 Posebej skrb vzbujajo\u010de je po njihovih navedbah tudi dejstvo, da MOL ne upo\u0161teva opozorila dela zdravstvene stroke, ki \u017ee dalj \u010dasa opozarja na vplive onesna\u017eenega okolja na zdravje in izra\u017ea pomisleke glede ume\u0161\u010danja se\u017eigalnice v urbano okolje. Tak\u0161ni infrastrukturni projekti namre\u010d lahko predstavljajo dodatni vir obremenitev okolja, zato je nujno, da se njihova upravi\u010denost preveri na podlagi celovitih in neodvisnih strokovnih analiz, so zapisali.<\/p>\n

Onesna\u017eeni zrak, netransparentna ekonomika \u2026<\/p>\n

V gibanju so nanizali ve\u010d klju\u010dnih problemati\u010dnih vidikov projekta gradnje se\u017eigalnice v Ljubljani. Med prvimi: onesna\u017eeni zrak. \u00bbZdravni\u0161ka zdru\u017eenja \u017ee dlje \u010dasa opozarjajo, da je onesna\u017eeni zrak povzro\u010ditelj mnogih kroni\u010dnih bolezni in prezgodnjih smrti ter pomembno vpliva na kakovost \u017eivljenja. Ljubljana se zaradi kotlinske lege in prometnih obremenitev \u017ee danes spopada s povi\u0161animi koncentracijami delcev PM10 in PM2,5, ki pogosto presegajo priporo\u010dene dopustne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, zato je vsak dodaten vir \u0161kodljivih izpustov izjemno problemati\u010den,\u00ab je opozoril Vehovar.<\/p>\n

\"8.1.2026<\/p>\n

Ljubljana po podatkih Evropske agencije za okolje \u017ee danes sodi med sedem odstotkov najbolj onesna\u017eenih mest v Evropi glede na ravni delcev PM2,5, du\u0161ikov oksid in ozon. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Poudaril je tudi, da se\u017eigalnica po njihovem mnenju ni edina re\u0161itev za ravnanje z odpadki in da velike se\u017eigalnice ustvarjajo odvisnost od odpadkov. \u00bbEvropska zakonodaja jasno dolo\u010da hierarhijo ravnanja z odpadki: prepre\u010devanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje imajo prednost pred se\u017eigom. Pred tako veliko investicijo v potencialni vir dodatnega onesna\u017eenja je treba argumentirano dokazati, da so bile vse druge mo\u017enosti resno pretehtane in da je izbrana re\u0161itev optimalna z vidika varovanja okolja in zdravja lokalnega prebivalstva,\u00ab je dejal in posvaril, da se\u017eigalnice potrebujejo stalno koli\u010dino gorljive frakcije. \u00bb\u010ce se koli\u010dina odpadkov zmanj\u0161a, se pojavi pritisk po uvozu odpadkov ali zmanj\u0161anju recikliranja, da bi bilo delovanje se\u017eigalnice rentabilno, kar zgovorno potrjujejo primeri mnogih se\u017eigalnic v tujini. Gradnja se\u017eigalnic je torej v nasprotju s splo\u0161no sprejeto usmeritvijo v zmanj\u0161evanje koli\u010dine produkcije odpadkov.\u00ab<\/p>\n

\u010clani iniciative opozarjajo tudi na netransparentno ekonomiko projekta. \u00bbInvesticija je trenutno ocenjena na pribli\u017eno 300 milijonov evrov, vendar javnost nima jasnega vpogleda v celotne stro\u0161ke projekta: financiranje, obratovanje, ravnanje z ostanki se\u017eiga in morebitna finan\u010dna tveganja,\u00ab je dejal Vehovar.<\/p>\n

<\/p>\n

\"13.3.2026<\/p>\n

okolje<\/p>\n

Kaj so glavne dileme pri postavitvi se\u017eigalnice v Ljubljani<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Da odlo\u010danje o gradnji se\u017eigalnice v Ljubljani trenutno ni vodeno vklju\u010dujo\u010de in transparentno, pa je nakazal ljubljanski mestni svetnik Vesne \u2012 zelene stranke Denis Strikovi\u0107: \u00bbVpra\u0161anja odpadkov v brezvetrni Ljubljanski kotlini ne bomo re\u0161ili z velikimi projekti, kot je se\u017eigalnica, ki je koruptivno zelo tvegan projekt, ne pripelje pa nas do resni\u010dne re\u0161itve. Ljubljana ni demokrati\u010dno mesto, senca korupcije je resni\u010dna. Trenutna oblast je razvrednotila mestni svet in onemogo\u010dila iskanje najbolj\u0161ih re\u0161itev, da bi Ljubljana resni\u010dno postala mesto brez odpadkov. Zaradi tega je nujno, da se vsi, ki nam je mar za na\u0161e zdravje, okolje in mesto, aktivno vklju\u010dimo v iskanje odgovora, kak\u0161no mesto ho\u010demo.\u00ab<\/p>\n

Sledi ve\u010d javnih razprav<\/p>\n

Namen pobude, v katero so se povezali razli\u010dni predstavniki civilne dru\u017ebe, je torej osvetliti klju\u010dna odprta vpra\u0161anja v zvezi z na\u010drtovano gradnjo se\u017eigalnice, spodbuditi strokovno razpravo in predstaviti mo\u017ene alternativne pristope. \u00bbNa\u0161 namen ni zaustavljanje razvoja, na\u0161 namen je zagotoviti, da so odlo\u010ditve sprejete odgovorno, na podlagi preverljivih podatkov in ob upo\u0161tevanju dolgoro\u010dnih posledic. Ko govorimo o ravnanju z odpadki, ne govorimo zgolj o infrastrukturi, govorimo o modelu upravljanja virov, o kakovosti bivanja in o tem, v kak\u0161nem mestu \u017eelimo \u017eiveti v prihodnosti,\u00ab je dejala Apolonija Simon, ravnateljica in profesorica na Srednji \u0161oli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V prihodnjih tednih in mesecih bodo tako organizirali ve\u010d javnih razprav, kjer \u017eelijo odpreti prostor za poglobljeno obravnavo vseh klju\u010dnih vidikov ravnanja z odpadki in na\u010drtovanih infrastrukturnih odlo\u010ditev.<\/p>\n

Rezultati izbora za pridobitev koncesije za opravljanje gospodarske javne slu\u017ebe se\u017eiganja javnih odpadkov, na katerega so se prijavili trije ponudniki, in sicer iz Ljubljane, Maribora in Celja, bodo po pri\u010dakovanjih znani poleti. \u00bbV Ljubljani in Mariboru bodo po dodelitvi koncesij sledili postopki ume\u0161\u010danja objektov za se\u017eig v prostor ter pridobivanje integralnih gradbenih dovoljenj. Vsi postopki vklju\u010dujejo presoje vplivov na okolje in obvezne javne razgrnitve ter zbiranje in obravnavanje pripomb javnosti,\u00ab je spomnil Vehovar.\u00a0<\/p>\n

Generalna skup\u0161\u010dina Zdru\u017eenih narodov je leta 2022 z resolucijo uvedla 30. marec kot mednarodni dan brez odpadkov, da bi po vsem svetu spodbudila iniciative brez odpadkov (Zero Waste) pri zasledovanju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. V ospredju leto\u0161njega mednarodnega dneva brez odpadkov je poziv k zmanj\u0161anju odpadkov hrane. Po podatkih Programa ZN za okolje so prebivalci po svetu leta 2022 zavrgli okoli milijardo ton hrane, kar je skoraj petina vse hrane, ki nam je na voljo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ceprav se je Ljubljana \u017ee pred ve\u010d kot desetletjem zavezala k prehodu v dru\u017ebo brez odpadkov, so Ljubljan\u010danke…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42138,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[3312,124,2552,256,10810,62,37,58,60,38,5144],"class_list":{"0":"post-42137","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-civilna-iniciativa","9":"tag-ljubljana","10":"tag-mol","11":"tag-odpadki","12":"tag-sezigalnica","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-zrak"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116319037944032972","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42137","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42137"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42137\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42138"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42137"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42137"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42137"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}