{"id":42202,"date":"2026-03-30T17:33:13","date_gmt":"2026-03-30T17:33:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42202\/"},"modified":"2026-03-30T17:33:13","modified_gmt":"2026-03-30T17:33:13","slug":"zakaj-podjetja-za-odpuscanja-krivijo-umetno-inteligenco","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42202\/","title":{"rendered":"zakaj podjetja za odpu\u0161\u010danja krivijo umetno inteligenco?"},"content":{"rendered":"

\"CEO<\/p>\n

Med zadnjimi, ki so pri na\u010drtih za odpu\u0161\u010danje navedli UI, najdemo Google, Amazon, Meto in \u0161tevilna manj\u0161a tehnolo\u0161ka podjetja. Od lanskega oktobra je samo\u00a0Amazon odpustil pribli\u017eno 30.000 pisarni\u0161kih delavcev. Foto: Reuters<\/p>\n

Manj ljudi, ve\u010d kode: zakaj podjetja za odpu\u0161\u010danja krivijo umetno inteligenco?<\/p>\n

Tehnolo\u0161ka podjetja \u0161e naprej agresivno dopu\u0161\u010dajo, so pa po novem na\u0161la nove razloge za to. Namesto u\u010dinkovitosti poslovanja zdaj navajajo optimizacijo dela s pomo\u010djo umetne inteligence (UI). Kritiki trdijo, da gre le za marketin\u0161ki trik.<\/p>\n

Velika tehnolo\u0161ka podjetja so se v \u010dasu korone mo\u010dno kadrovsko napihnila, od tedaj pa so stalnica novice o odpu\u0161\u010danjih. Razloga za prekomerno zaposlovanje in odpu\u0161\u010danje nista bila naklju\u010dna. Sprva so potrebovali kadre zaradi napovedane rasti, ko smo bili ujeti doma. Ko smo lahko svet videli v \u017eivo, ne le prek telefonov, pa so se skr\u010dile tudi potrebe po kadrih. Podjetja so kadrovske reze dotlej utemeljevala z obljubami o ve\u010dji u\u010dinkovitosti in korekcijah prekomernega koronskega zaposlovanja. V zadnjem \u010dasu pa so se pojavile tudi trditve, da to ustaljeno prakso izvajajo po zaslugi ve\u010dje produktivnosti umetne inteligence.\u00a0<\/p>\n

<\/p>\n

\"CEO<\/p>\n

(Pre)draga tehnologija<\/p>\n

Znaki bli\u017enjega poka balona: podjetja ukinjajo storitve umetne inteligence<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Med zadnjimi, ki so pri na\u010drtih za odpu\u0161\u010danje navedli UI, najdemo Google, Amazon, Meto in \u0161tevilna manj\u0161a tehnolo\u0161ka podjetja. Od lanskega oktobra je samo\u00a0Amazon odpustil pribli\u017eno 30.000 pisarni\u0161kih delavcev.<\/p>\n

Dorsey: Z manj ljudmi lahko naredimo ve\u010d<\/p>\n

“Mislim, da bo leto 2026 tisto leto, ko bo UI za\u010dela korenito spreminjati na\u010din na\u0161ega dela,” je januarja napovedal \u0161ef Mete Mark Zuckerberg. Od takrat je njegovo podjetje, ki ima v lasti omre\u017eja facebook, instagram in whatsapp, odpustilo na stotine ljudi, 700 samo prej\u0161nji teden. V prihodnjih mesecih pri\u010dakujejo \u0161e ve\u010d odpu\u0161\u010danj, v mnogih delih podjetja pa so zaposlovanje zamrznili, sta za BBC povedala vira iz podjetja. So\u010dasno namerava Meta letos skoraj podvojiti porabo za UI.<\/p>\n

\u0160e bolj agresivno kadrovsko politiko vodi ustanovitelj Twitterja Jack Dosery, ki danes vodi finan\u010dno podjetje Bolck. To upravlja platforme, kot so tidal, square in cashsapp. Pravi, da bo odpustil skoraj polovico zaposlenih. “Orodja umetne inteligence so spremenila pomen tega, kaj pomeni zgraditi in voditi podjetje \u2026 Bistveno manj\u0161a ekipa lahko z uporabo orodij, ki jih gradimo, naredi ve\u010d, in to bolje,” trdi Dorsey.<\/p>\n

U\u010dinkovitost ali zgolj kr\u010denje stro\u0161kov?<\/p>\n

Njegove trditve so naletele na \u0161tevilne kritike. Hkrati mnogi poudarjajo, da je navajanje UI zlasti dobra promocijska strategija za pritegovanje pozornosti investitorjev. Dorsey je namre\u010d v zadnjih dveh letih izvedel \u017ee vsaj dva kroga mno\u017ei\u010dnih odpu\u0161\u010danj, pri \u010demer UI takrat ni niti omenil. Tehnolo\u0161ki investitor Terrence Rohan medtem meni, da je napovedovanje “naprednih” delovnih procesov s pomo\u010djo umetne inteligence privla\u010dnej\u0161e od resnice, ki je najverjetneje povezana zlasti z zni\u017eanjem stro\u0161kov.<\/p>\n

<\/p>\n

\"First<\/p>\n

bela hi\u0161a<\/p>\n

Ko umetna inteligenca stopi pred tablo: Melania Trump predstavila u\u010ditelja prihodnosti<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Rohan medtem priznava, da lahko umetna inteligenca sicer pripomore k ve\u010dji produktivnosti in da zna spremeniti organizacijo dela. Pri tem dodaja, da nekatera tehnolo\u0161ka podjetja \u017ee uporabljajo kodo, ki jo je od 25 od 75 odstotkov \u017ee ustvarila UI. Dodaja, da to predstavlja resno gro\u017enjo za razvijalce programske opreme, ra\u010dunalni\u0161ke in\u017eenirje in programerje.<\/p>\n

Vpra\u0161ljiva fiskalna odgovornost<\/p>\n

Anne Hoecker, partnerica pri podjetju Bain, prav tako trdi, da vodstva podjetij po\u010dasi ugotavljajo, da lahko z UI z bistveno manj ljudmi opravijo enako koli\u010dino dela. To dognanje je sicer velik obrat od klasi\u010dne mantre, vsaj tehnolo\u0161kih velikanov, da si \u017eelijo vedno ve\u010d kode. \u010ce se je neko\u010d govorilo, da lahko UI nadgradi delo obstoje\u010dih programerjev, da ustvarijo \u0161e ve\u010d, se zdaj o\u010ditno stvari premikajo v smer, da se s pomo\u010djo UI \u017eeli odpustiti kar se da veliko ljudi, da bo \u0161e mogo\u010de ustvariti minimalno potrebno koli\u010dino kode.\u00a0<\/p>\n

Hoeckerjeva medtem dodaja, da odpu\u0161\u010danje po\u0161ilja signal tudi borznim vlagateljem, ki jih skrbijo “resni\u010dni in ogromni” stro\u0161ki razvoja UI. Ukrepi naj bi kazali, da v Silicijevi dolini \u0161e obstaja nekaj fiskalne odgovornosti. Je pa priznala, da odpu\u0161\u010danje ne bo bistveno zmanj\u0161alo stro\u0161kov poslovanja. Lahko bi \u0161li \u0161e dlje in ravnanje podjetij primerjali z odlo\u010ditvijo, da odpustite svojo hi\u0161no gospodinjo, ki vas stane 100 evrov na obisk, ker ste kupili nepreverjenega robota za 20.000 evrov, in temu rekli fiskalna odgovornost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Med zadnjimi, ki so pri na\u010drtih za odpu\u0161\u010danje navedli UI, najdemo Google, Amazon, Meto in \u0161tevilna manj\u0161a tehnolo\u0161ka…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42203,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[1583,1510,10338,15204,124,4139,8807,3568,62,37,58,60,38,4459,14000,1396],"class_list":{"0":"post-42202","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-amazon","9":"tag-google","10":"tag-investitorji","11":"tag-kadrovska-politika","12":"tag-ljubljana","13":"tag-meta","14":"tag-odpuscanja","15":"tag-produktivnost","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-stroski","22":"tag-tehnoloska-podjetja","23":"tag-umetna-inteligenca"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116319328888588721","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42202","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42202"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42202\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42203"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42202"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42202"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42202"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}