{"id":42311,"date":"2026-03-30T19:46:13","date_gmt":"2026-03-30T19:46:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42311\/"},"modified":"2026-03-30T19:46:13","modified_gmt":"2026-03-30T19:46:13","slug":"podjetja-ukinjajo-storitve-umetne-inteligence","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42311\/","title":{"rendered":"podjetja ukinjajo storitve umetne inteligence"},"content":{"rendered":"

\"CEO<\/p>\n

Prvi mo\u017e OpenAI Sam Altman\u00a0ne skriva apetitov, da bi podjetje poslal na borzo. Sanja o vrednosti okoli bilijona evrov. Foto: Reuters<\/p>\n

Znaki bli\u017enjega poka balona: podjetja ukinjajo storitve umetne inteligence<\/p>\n

OpenAI in Microsoft sta prvi\u010d za\u010dela kr\u010diti ponudbo storitev umetne inteligence. Gre za najnovej\u0161e znamenje, da so, vsaj v o\u010deh investitorjev, stro\u0161ki delovanja umetne inteligence presegli ekonomsko upravi\u010denost.<\/p>\n

Umetna inteligenca je postala eden od motorjev svetovnega gospodarstva. Ne toliko na ravni produktivnosti samega izdelka\u00a0kot bolj vlaganj v infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje UI. To so investicije v gradbeni sektor, energetiko, proizvodnjo komponent za podatkovne centre in podobne nalo\u017ebe.<\/p>\n

V \u010detrtem \u010detrtletju lanskega leta so nalo\u017ebe v umetno inteligenco v ZDA predstavljale vso gospodarsko rast v dr\u017eavi. Brez investicij v UI\u00a0bi bile ZDA torej v recesiji. Tudi ob upo\u0161tevanju u\u010dinkov zaprtja delovanja ameri\u0161ke zvezne vlade\u00a0je umetna inteligenca predstavljala skoraj 60 odstotkov rasti ameri\u0161kega gospodarstva.<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

Pentagon<\/p>\n

Upor v OpenAI: Vodja robotike odstopila, ker no\u010de graditi \u00bbmorilskih strojev\u00ab za Pentagon<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Zato tudi ni \u010dudno, da vodilnim podjetjem na podro\u010dju UI \u0161e vedno uspe privabiti investitorje. OpenAI\u00a0je februarja letos uspelo\u00a0zbrati\u00a0novih 96 milijard evrov za investicije. Toliko so vanj investirali Amazon, SoftBank in Nvidia. Skupna ocenjena vrednost podjetja je s tem narasla na 730 milijard evrov.<\/p>\n

Prvi mo\u017e OpenAI Sam Altman medtem ne skriva apetitov, da bi podjetje poslal na borzo. Sanja o vrednosti okoli bilijona evrov. To bi zna\u0161alo pribli\u017eno 80-kratnik lanskih prihodkov podjetja. Pri tem je zanimiva primerjava z uvrstitvijo savdske naftne dru\u017ebe Saudi Aramco na borzo, ko je njena vrednost dosegla 1,5 bilijona evrov. To je bila najvi\u0161je vrednotena ponudba delnic vseh \u010dasov. Cena je medtem predstavljala pribli\u017eno petkratnik prihodkov podjetja.<\/p>\n

OpenAI, ki razvija chatGPT, je lani izgubil kar 7 milijard evrov. Anthropic, ki razvija clauda in je veliko bolj uspe\u0161en pri prodaji storitev podjetjem in profesionalnim uporabnikom, je \u0161e vedno izgubil 2,6 milijarde evrov.<\/p>\n

To, kar \u017eeli Altman, je torej \u0161estnajstkrat ve\u010d od Savdijcev. Vse ve\u010d analitikov je medtem zaskrbljenih, da cilj morda ni uresni\u010dljiv. Tudi zato, ker so vlagatelji postali nekoliko bolj neu\u010dakani glede dobi\u010dkonosnosti UI.<\/p>\n

\u0160e vedno globoko v rde\u010dem<\/p>\n

Nalo\u017ebe v UI \u0161e naprej spremljajo hude izgube. OpenAI, ki razvija chatGPT, je lani izgubil kar 7 milijard evrov. Anthropic, ki razvija clauda in je veliko bolj uspe\u0161en pri prodaji storitev podjetjem in profesionalnim uporabnikom, je \u0161e vedno izgubil 2,6 milijarde evrov. Anthropic naj bi prve dobi\u010dke zabele\u017eil leta 2028, medtem ko naj bi OpenAI moral \u010dakati vsaj do leta 2030.<\/p>\n

Pri OpenAI se te\u017eav o\u010ditno zavedajo in \u017ee i\u0161\u010dejo nove vire prihodkov. Med drugim so 20 odstotkom brezpla\u010dnih uporabnikov chatGPT za\u010deli prikazovati oglase. Iz tega so dobili okoli 87 milijonov evrov letnih prihodkov. Kar pa je \u0161e vedno kaplja v morje v primerjavi s stro\u0161ki\u00a0podjetja.<\/p>\n

<\/p>\n

\"OpenAI's<\/p>\n

poraba energije<\/p>\n

Zlove\u0161\u010de besede \u00bbo\u010deta\u00ab ChatGPT: je umetna inteligenca res bolj potratna od \u010dloveka?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

V lu\u010di var\u010devanja je mo\u017eno razumeti tudi nedavno presenetljivo odlo\u010ditev OpenAI, da ukinejo model sora. Tega so konec lanskega leta predstavili kot najzmogljivej\u0161e orodje za ustvarjanje videoposnetkov, vklju\u010dno z zvokom in dialogom. Sora je bila lanskega oktobra tudi najbolj vro\u010da nova aplikacija. Preneslo si jo je 4,8 milijona uporabnikov. Mesec kasneje je \u0161tevilo novih prenosov naraslo na 6,1 milijona. \u017de decembra se je \u0161tevilo prenosov razpolovilo. Februarja je bilo novih prenosov le \u0161e 1,4 milijona.<\/p>\n

Pomanjkanje zanimanja ali zategovanje pasu?<\/p>\n

Ukinitev sore je deloma posledica pomanjkanja zanimanja in vse huj\u0161e konkurence na podro\u010dju ustvarjanja videoposnetkov z umetno inteligenco. Obstaja pa velika verjetnost, da bi OpenAI enako potezo potegnil, tudi \u010de bi bilo novih uporabnikov ve\u010d. O tem deloma pri\u010da podatek, da se je OpenAI z ukinitvijo sore odpovedal tudi slabo milijardo evrov vrednemu poslu z Disneyjem. Slednji se je z OpenAI pred tremi meseci dogovoril za tri leta dolgo partnerstvo, po katerem bi uporabnikom sore dovolili\u00a0upodabljanje Disneyjevih likov. Hkrati bi Disney dobil dostop do orodij podjetja OpenAI za namene lastne produkcije vsebin za svojo preto\u010dno platformo Disney+. Dogovor po poro\u010danju Reutersa sicer \u0161e ni bil zaklju\u010den.<\/p>\n

Podatek, da se je OpenAI odpovedal skoraj milijardi evrov, medtem razkriva, da v resnici ne gre za vpra\u0161anje uporabnikov, temve\u010d za resne var\u010devalne ukrepe. Ustvarjanje videov namre\u010d zahteva izredne zmogljivosti ra\u010dunske mo\u010di, ki jo OpenAI o\u010ditno krvavo potrebuje na drugih podro\u010djih. Zlasti naj bi se podjetje \u017eelelo osredoto\u010diti na profesionalne storitve, kjer trenutno kraljuje Anthropic.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Chat<\/p>\n

\u0160TUDIJA<\/p>\n

Modeli umetne inteligence verjamejo medicinskim dezinformacijam<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Zgovorno je tudi dogajanje pri Microsoftu. Temu je zaradi skrbi o prevelikem vlaganju v podatkovne centre v prvem \u010detrtletju teko\u010dega leta za kar 25 odstotkov padla vrednost\u00a0delnice. S tem se \u017ee pribli\u017euje najhuj\u0161emu padcu, ki ga je podjetje do\u017eivelo leta 2008 in ki je zna\u0161al\u00a027 odstotkov. Tudi Microsoft je zaradi tega \u017ee za\u010del kr\u010diti storitve z umetno inteligenco in jo umikati iz \u0161tevilnih aplikacij.<\/p>\n

Zdi se, da pok balona umetne inteligence ta hip niti ni povezan z nejasnostjo, ali je ta dovolj zmogljiva in ali nas lahko razbremeni dolo\u010denih nalog. Praksa ka\u017ee, da je pri tem, v dolo\u010denih mejah, relativno uspe\u0161na. Ve\u010dji problem je, da je njena produktivnost izredno draga. Morda predraga. Kot opozarja Ross Gerber, tehnolo\u0161ki vlagatelj in soustanovitelj ameri\u0161ke dru\u017ebe Watt Capital Partners: \u00bbUmetna inteligenca ne bo stala 23 evrov na mesec. S\u010dasoma bo postala dra\u017eja \u2013 tako kot Netflix.\u00ab\u00a0Zlata doba naro\u010danja na preto\u010dnike pa je medtem tudi \u017ee mimo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Prvi mo\u017e OpenAI Sam Altman\u00a0ne skriva apetitov, da bi podjetje poslal na borzo. Sanja o vrednosti okoli bilijona…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42312,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,15245,15241,3651,2084,2216,1445,2219,8162,1449,84,83,15243,62,37,58,60,38,15244,15240,15242,1396,9137],"class_list":{"0":"post-42311","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-financna-tveganja","11":"tag-financne-izgube","12":"tag-gospodarska-rast","13":"tag-inovacije","14":"tag-investicije","15":"tag-microsoft","16":"tag-nalozbe","17":"tag-openai","18":"tag-podatkovni-centri","19":"tag-poslovni","20":"tag-poslovni-svet","21":"tag-prihodnost-tehnologije","22":"tag-si","23":"tag-slovene","24":"tag-slovenia","25":"tag-slovenija","26":"tag-slovenscina","27":"tag-tehnoloske-druzbe","28":"tag-tehnoloski-sektor","29":"tag-trzne-strategije","30":"tag-umetna-inteligenca","31":"tag-varcevalni-ukrepi"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116319851840781981","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42311","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42311"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42311\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42312"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42311"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42311"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42311"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}