{"id":42313,"date":"2026-03-30T19:48:10","date_gmt":"2026-03-30T19:48:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42313\/"},"modified":"2026-03-30T19:48:10","modified_gmt":"2026-03-30T19:48:10","slug":"najzgodnejsi-znani-pes-je-zivel-pred-15-800-leti-je-pokazala-genska-analiza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42313\/","title":{"rendered":"Najzgodnej\u0161i znani pes je \u017eivel pred 15.800 leti, je pokazala genska analiza"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67031522.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67031522.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67031522.jpg\" title=\"Ker so v obdobju zgodnjega udoma\u010devanja psov okostja psov in volkov med seboj tako podobna, se jih da lo\u010devati samo s pomo\u010djo genske analize. Na sliki je \u010deljust psa iz Pirnaba\u015fija, to je najstarej\u0161ega identificiranega psa. Foto: Reuters\" alt=\"Ker so v obdobju zgodnjega udoma\u010devanja psov okostja psov in volkov med seboj tako podobna, se jih da lo\u010devati samo s pomo\u010djo genske analize. Na sliki je \u010deljust psa iz Pirnaba\u015fija, to je najstarej\u0161ega identificiranega psa. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tKer so v obdobju zgodnjega udoma\u010devanja psov okostja psov in volkov med seboj tako podobna, se jih da lo\u010devati samo s pomo\u010djo genske analize. Na sliki je \u010deljust psa iz Pirnaba\u015fija, to je najstarej\u0161ega identificiranega psa. Foto: Reuters<\/p>\n<p>Nova genetska analiza je znanstvenikom pomagala identificirati do tega trenutka najzgodnej\u0161ega znanega psa, ki je \u017eivel pred 15.800 leti. Kosti, ki so jih odkopali v okro\u017eju P\u0131narba\u015fi v Tur\u010diji, na najdi\u0161\u010du, kjer je \u017eivela starodavna lovsko-nabiralni\u0161ka skupnost, so pripadale psu \u2013 in ta pes je \u017eivel okrog pet tiso\u010d let pred doslej najstarej\u0161im genetsko potrjenim psom.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Starost kosti psa iz P\u0131narba\u015fija (in \u0161e ve\u010d drugih, skoraj enako starih psov z drugih najdi\u0161\u010d po Evropi) je dokaz, da so bili psi integralen in vseprisoten del \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe \u017ee ve\u010d tiso\u010dletij pred denimo vpeljavo kmetijstva. Ugotovitve novih analiz so raziskovalci predstavili v dveh \u0161tudijah, ki sta prej\u0161nji teden iz\u0161li v znanstveni reviji Nature.<\/p>\n<p>Soavtor ene od teh dveh \u0161tudij, postdoktorski raziskovalec William Marsh iz laboratorija za starodavne genome na in\u0161titutu Francisa Cricka v Londonu, je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil, da DNK-dokazi nakazujejo, da so bili psi na razli\u010dnih lokacijah v zahodni Evraziji  \u017ee pred 18 tiso\u010d leti in da so bili \u017ee takrat gensko precej druga\u010dni od volkov.<\/p>\n<p>&#8220;Sklepamo, da sta se populaciji volkov in psov razdelili \u017ee veliko prej, verjetno pred zadnjim vrhuncem ledene dobe, torej pred ve\u010d kot 24 tiso\u010d leti. Je pa res, da je okrog tega \u0161e veliko negotovosti,&#8221; priznava Marsh.<\/p>\n<p>Pes, ki se je razvil iz starodavne vrste volka (druga\u010dnega od volkov, kot jih poznamo danes), je bil prva \u017eivalska vrsta, ki so jo ljudje udoma\u010dili. Pozneje so v svoj krog pritegnili \u0161e druge \u017eivali, denimo koze, ovce, \u017eivino in ma\u010dke. &#8220;Psi so bili ob na\u0161i strani, ko smo ljudje prestajali velike spremembe v \u017eivljenjskem slogu in ko so se za\u010dele pojavljati kompleksne dru\u017ebe,&#8221; ugotavlja genetik Anders Bergstr\u00f6m z Univerze Vzhodne Anglije v Veliki Britaniji, avtor druge omenjene \u0161tudije.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67031521.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67031521.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67031521.jpg\" title=\"V nasprotju s \u0161tevilnimi eksoti\u010dnimi pasmami, ki jih poznamo danes, so bili tisti prvi psi na videz \u0161e zelo podobni volkovom, iz katerih so se razvili. Foto: Reuters\" alt=\"V nasprotju s \u0161tevilnimi eksoti\u010dnimi pasmami, ki jih poznamo danes, so bili tisti prvi psi na videz \u0161e zelo podobni volkovom, iz katerih so se razvili. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tV nasprotju s \u0161tevilnimi eksoti\u010dnimi pasmami, ki jih poznamo danes, so bili tisti prvi psi na videz \u0161e zelo podobni volkovom, iz katerih so se razvili. Foto: Reuters<\/p>\n<p>Vloga psa ni popolnoma enozna\u010dna<br \/>&#8220;Zanimivo je tudi, da v nasprotju z ve\u010dino drugih udoma\u010denih \u017eivali pes ni imel od nekdaj \u010disto jasno dolo\u010dene vloge v \u010dlove\u0161kem \u017eivljenju. Morda je bila njihova primarna vloga vedno to, da so bili \u010dlovekova dru\u017eba.&#8221; Bergstr\u00f6mova ekipa je opravila obse\u017eno \u0161tudijo zgodnjih psov po Evropi. Pri analizi ostankov 216 starodavnih \u017eivali, starih med 46 tiso\u010d in dva tiso\u010d leti, je z novo metodo diferenciirala med psi in volkovi. Ostanki so bili najdeni v Belgiji, na Danskem, v Franciji, Nem\u010diji, Nizozemski, \u0160kotski, \u0160vedski, \u0160vici in Tur\u010diji: tako obse\u017enega obmo\u010dja ni doslej pokrila \u0161e nobena posamezna raziskava. Identificirali so 46 psov in 95 volkov. Ker so v obdobju zgodnjega udoma\u010devanja psov okostja psov in volkov med seboj tako podobna, se jih da lo\u010devati samo s pomo\u010djo genske analize.<\/p>\n<p>Najstarej\u0161i pes, ki ga identificirala Bergstr\u00f6mova ekipa, je \u017eivel pred 14.200 leti; njegove ostanke so na\u0161li v jami Kesslerloch v \u0160vici. Najstarej\u0161i psi, identificirani v tej raziskavi, so imeli skupen izvor s psi, najdenimi v Aziji in drugod po svetu. To pomeni, da \u010dlove\u0161tvo psov ni udoma\u010devalo lo\u010deno na razli\u010dnih koncih sveta.<\/p>\n<p>Hranili so jih z ribami in jih pokopali ob sebi<br \/>Pes iz P\u0131narba\u015fija, ki so ga identificirali v okviru Marsheve raziskave, je dokaz, kako zelo so v lovsko-nabiralni\u0161ki skupnosti cenili pse. &#8220;V P\u0131narba\u015f\u0131ju smo na\u0161li tako \u010dlove\u0161ke kot pasje pokope, in psi so bili pokopani poleg ljudi.&#8221; Obstajajo tudi dokazi, da so ljudje v P\u0131narba\u015f\u0131ju svoje pse hranili z ribami.<\/p>\n<p>V tej \u0161tudiji so obravnavali ostanke petih psov, starih od 15.800 do 14.300 let. Ostanke enega od njih so odkopali v Goughovi jami v bli\u017eini Cheddarja v Angliji. &#8220;V Goughovi jami vidimo dokaze klanja in u\u017eivanja ljudi po smrti, kar je vklju\u010devalo kanibalizem \u2013 pogrebni obi\u010daj, podoben pogrebu. Podobna posmrtna modifikacija, \u010deprav ne nujno za potrebe konzumiranja, je prisotna pri ostankih psov.&#8221;<\/p>\n<p>Psa iz Pirnaba\u015fija in Goughove jame sta bila tesneje povezana s predniki dana\u0161njih evropskih in srednjevzhodnih pasem, kot je denimo bokser ali saluki (perzijski hrt), manj pa z arkti\u010dnimi pasmami, kakr\u0161na je sibirski haski.<\/p>\n<p>Poleg tega, da so bili starodavni psi \u010dlovekovi dru\u017eabniki, so seveda pomagali tudi pri lovu in bili stra\u017earji. V nasprotju s \u0161tevilnimi eksoti\u010dnimi pasmami, ki jih poznamo danes, so bili tisti prvi psi na videz \u0161e zelo podobni volkovom, iz katerih so se razvili.<\/p>\n<p>&#8220;Vpra\u0161anja, kdaj, kje in zakaj so ljudje udoma\u010dili pse, v glavnem ostajajo brez odgovorov,&#8221; je iskren Bergstr\u00f6m. &#8220;Mislimo, da se je to zgodilo nekje v Aziji, natan\u010dneje pa bo treba proces \u0161e dolo\u010diti.&#8221;<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ker so v obdobju zgodnjega udoma\u010devanja psov okostja psov in volkov med seboj tako podobna, se jih da&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42314,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[14712,7551,1231,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-42313","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-evolucija","9":"tag-genetika","10":"tag-pes","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116319859773981419","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42313","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42313"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42313\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42314"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42313"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42313"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42313"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}