{"id":42334,"date":"2026-03-30T20:26:07","date_gmt":"2026-03-30T20:26:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42334\/"},"modified":"2026-03-30T20:26:07","modified_gmt":"2026-03-30T20:26:07","slug":"pobeg-s-krete-na-hrvasko-kaksne-temne-skrivnosti-se-dogajajo-na-ameriski-letalonosilki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42334\/","title":{"rendered":"Pobeg s Krete na Hrva\u0161ko: kak\u0161ne temne skrivnosti se dogajajo na ameri\u0161ki letalonosilki?"},"content":{"rendered":"

Zakaj je ameri\u0161ka letalonosilka USS Gerald R. Ford tako hitro zapustila Kreto in odplula proti Splitu? Pojavljajo se domnevo o na\u010drtnih sabota\u017eah na letalonosilki, o strahu pred sovra\u017enim odzivom doma\u010dinov na Kreti in bojaznijo pred napadi iranskih dronov.<\/p>\n

Prezgodnji odhod letalonosilke USS Gerald R. Ford iz zaliva Souda na Kreti proti hrva\u0161ki obali spro\u017ea ugibanja. Le \u0161tiri dni po prihodu je ladja konec prej\u0161njega tedna zapustila bazo na gr\u0161kem otoku. Prvotno naj bi zaradi popravil tam ostala en mesec, pi\u0161e nem\u0161ki medij Focus.<\/p>\n

S Krete na varno Hrva\u0161ko?<\/p>\n

Premestitev v Split na Hrva\u0161kem je verjetno predvsem posledica logisti\u010dnih te\u017eav in strahu pred demonstracijami proti ameri\u0161ki mornarici. Obstaja tudi sum sabota\u017ee.<\/p>\n

Eno je jasno: Split je dale\u010d od ameri\u0161ke pomorske baze v Soudi na Kreti, ki je v dosegu iranskih brezpilotnih letalnikov in je zato nenehno v visoki pripravljenosti. Drug razlog za hiter odhod letalonosilke s Krete bi lahko bilo dejstvo, da so na Kreti, pa tudi po vsej dr\u017eavi, potekale protiameri\u0161ke demonstracije.<\/p>\n

Gr\u0161ko nezadovoljstvo nad Ameri\u010dani<\/p>\n

Grki namre\u010d niso zadovoljni, da morajo pla\u010devati za posledice ameri\u0161ke vojne s pretirano visokimi cenami goriva. Gr\u010dija je zaradi ameri\u0161ke vojne proti Iranu postala nehotena udele\u017eenka v konfliktu\u00a0\u2013 gr\u0161ki sistemi zra\u010dne obrambe patriot so zadol\u017eeni za za\u0161\u010dito Gr\u010dije, Cipra in Bolgarije pred iranskimi brezpilotnimi letali \u0161ahed.<\/p>\n

\"Letalonosilka<\/p>\n

Letalonosilka Gerald R. Forda meri ve\u010d kot 330 metrov in je zasnovana za prevoz ve\u010d kot 75 letal. Na fotografiji: letalo F\/A-18 na krovu letalonosilke.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Turisti\u010dna sezona, ki je klju\u010dnega pomena za gr\u0161ko gospodarstvo, je zaradi energetske krize in bli\u017eine konfliktnega obmo\u010dja resno ogro\u017eena.<\/p>\n

Mornarji z letalonosilke niso smeli v mesto<\/p>\n

Predstavniki ameri\u0161kega vojnega stroja so vse prej kot dobrodo\u0161li v Gr\u010diji. Poleg tega so ameri\u0161ki vojaki ve\u010dkrat pritegnili negativno pozornost, na primer decembra 2023, ko so na Kreti domnevno napadli mladoletna dekleta.<\/p>\n

Posledi\u010dno je ameri\u0161ka vojska razmere v Haniji ocenila kot neprimerne za odobritev potrebnega dopusta na kopnem pribli\u017eno 4.500 \u010dlanom posadke. Da bi se izognili napetostim med posadko in doma\u010dini, se ameri\u0161ki vojaki med svojim bivanjem na Kreti odpovedujejo skupinskemu dopustu.<\/p>\n

Gr\u0161ki prodajalci girosov mastno slu\u017eijo z Ameri\u010dani<\/p>\n

Mornarjem je bilo ukazano, naj se gibljejo le v majhnem \u0161tevilu in izklju\u010dno v bli\u017eini pristani\u0161\u010da Souda. Posledi\u010dno so iznajdljivi gr\u0161ki upravljavci menz svoje stojnice postavili na pomol. V improviziranih kioskih so ponujali girose za neverjetnih 17 evrov na kos. Ker mornarji niso imeli druge izbire, so morali pla\u010dati.<\/p>\n

\"Letalonosilka<\/p>\n

Letalonosilka Gerald R. Ford 30. marca 2026 v Splitu. Na Hrva\u0161ko naj bi letalonosilka priplula tudi zato, ker naj bi bili hrva\u0161ki doma\u010dini bolj prijazni do ameri\u0161kih mornarjev kot doma\u010dini na Kreti.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Kot alternativa se je Ameri\u010danom predstavila Hrva\u0161ka. Ima infrastrukturo, ki lahko razdra\u017eenim in iz\u010drpanim ameri\u0161kim mornarjem zagotovi bolj\u0161e pogoje za ustrezen po\u010ditek in okrevanje. Na Hrva\u0161kem se soo\u010dajo tudi z manj sovra\u017enosti krajevnega prebivalstva.<\/p>\n

Preiskave sumljivih po\u017earov<\/p>\n

V uradni izjavi je ameri\u0161ka mornarica citirala poveljnika ladje Gerald Ford. “Posadka je vesela, da se je vrnila v Split in da u\u017eiva v zaslu\u017eenem dopustu. Od na\u0161ega prvega obiska oktobra so toliko dosegli. Izjemno smo hvale\u017eni Hrva\u0161ki, da nam je ponovno odprla svoje zgodovinsko in \u010dudovito mesto Split,” je dejal kapitan David Skarosi, poveljnik letalonosilke Gerald R. Ford.<\/p>\n

Po poro\u010danju britanskega \u010dasopisa The Telegraph in gr\u0161kega \u010dasopisa Kathimerini potekajo notranje preiskave dogodkov na krovu USS Ford. Pred nekaj tedni je v razli\u010dnih notranjih delih plavajo\u010de trdnjave izbruhnilo ve\u010d po\u017earov.<\/p>\n

So mornarji sami podtaknili po\u017ear?<\/p>\n

Ga\u0161enje po\u017eara naj bi trajalo pribli\u017eno 30 ur. Kot poro\u010da New York Times (NYT), je moralo ve\u010d kot 600 mornarjev in \u010dlanov posadke spati na tleh ali mizah. Kopalnice in menze niso delovale. Obstaja sum, da je za uni\u010denje letalonosilke odgovorna sabota\u017ea lastne posadke.<\/p>\n

\"\u0160tevilni<\/p>\n

\u0160tevilni Grki nasprotujejo temu, da je letalonosilka Gerald R. Ford zasidrana na Kreti. Na fotografiji iz 24. februarja letos: protestniki sodelujejo na protivojnem shodu v Haniji v Gr\u010diji, kjer nasprotujejo pristanku letalonosilke USS Gerald R. Ford v bli\u017enji pomorski bazi Souda.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Poro\u010dila medijev ka\u017eejo, da so iz\u010drpani mornarji morda sami zanetili po\u017ear, da bi prekinili misijo. Ameri\u0161ke oblasti se izogibajo neposrednemu zanikanju. Po kratkih izjavah preiskujejo vzrok po\u017eara.<\/p>\n

Utrujeni mornarji?<\/p>\n

Ali so se \u017ee prej dogajale sabota\u017ee? Gr\u0161ki opazovalci tudi poro\u010dilo CNN z dne 24. februarja razlagajo kot sumljiv namig. V 650 strani\u0161\u010dih ladje je pri\u0161lo do te\u017eave z zama\u0161enimi vodovodnimi cevmi.<\/p>\n

Glede na to, da je letalonosilka nepretrgoma na morju \u017ee devet mesecev in je sodelovala tudi v karibski operaciji proti Venezueli, ki je privedla do aretacije Nicolasa Madura in njegove \u017eene, sta tako posadka kot ladja o\u010ditno \u017ee presegli svoje meje.<\/p>\n

Zavetje na Hrva\u0161kem<\/p>\n

Sumijo, da je bil prenos na hitro popravljene velikanke na Hrva\u0161ko namenjen izbolj\u0161anju morale posadke, menijo gr\u0161ki novinarji. Selitev je tako v mnogih pogledih korak naprej: stran od napetosti na Kreti, proti okolju, kjer je mogo\u010de raziskati vzroke po\u017earov in stabilizirati moralo vojakov.<\/p>\n

Z gradbenimi stro\u0161ki pribli\u017eno 13 milijard ameri\u0161kih dolarjev (11,3 milijarde evrov) velja USS Gerald R. Ford za najdra\u017ejo vojno ladjo v zgodovini. Jedrski velikan ameri\u0161ke mornarice meri ve\u010d kot 330 metrov in je zasnovan za prevoz ve\u010d kot 75 letal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zakaj je ameri\u0161ka letalonosilka USS Gerald R. Ford tako hitro zapustila Kreto in odplula proti Splitu? Pojavljajo se…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42335,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[6079,585,2885,13134,37,38,328,64,8616,63],"class_list":{"0":"post-42334","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-grcija","9":"tag-hrvaska","10":"tag-kreta","11":"tag-letalonosilka-gerald-r-ford","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenscina","14":"tag-split","15":"tag-svet","16":"tag-vojna-proti-iranu","17":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116320009248070980","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42334","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42334"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42334\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42335"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42334"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42334"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42334"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}