{"id":42409,"date":"2026-03-30T22:32:12","date_gmt":"2026-03-30T22:32:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42409\/"},"modified":"2026-03-30T22:32:12","modified_gmt":"2026-03-30T22:32:12","slug":"blagoslovljeno-ime-monitor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42409\/","title":{"rendered":"Blagoslovljeno ime | Monitor"},"content":{"rendered":"

\nNaro\u010di<\/a>
\n se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani!<\/p>\n

Razmah umetne inteligence je nadpovpre\u010dno osre\u010dil dr\u017eavo, katere edini prispevek je sre\u010dno naklju\u010dje, ki ji je namenilo pravo ime in \u0161e bolj pravo spletno domeno. Angvila si s prodajo domen .ai zagotavlja \u017ee polovico prora\u010dunskih prihodkov.<\/p>\n

\"Blagoslovljeno<\/p>\n

Nekatere dr\u017eave je Zemlja obdarila z naravnim bogastvom, kot so diamanti, nafta, baker ali celo pti\u010dji iztrebki. Druge dr\u017eave so bogastvo ustvarile same, denimo v obliki izobra\u017eene delovne sile, kompleksne infrastrukture in delujo\u010dih sistemov. Majhni skupini dr\u017eav pa se je nasmehnila sre\u010da ob poimenovanju, ko so dr\u017eavam delili vrhnje domene v internetu. Slovenija je dobila povsem solidno .si, Hrva\u0161ka .hr in Portugalska .pt. Te v glavnem uporabljajo posamezniki, organizacije in podjetja, ki so z omenjenimi dr\u017eavami povezani, saj se iz .pt ne da narediti kak\u0161ne zelo uporabne mednarodne besedne igre. Ne, Portugalska na loteriji imen ni zadela glavnega dobitka.<\/p>\n

Angvila je britansko \u010dezmorsko ozemlje, ki le\u017ei v Malih Antilih v Karibskem morju, pribli\u017eno 20 kilometrov severno od otoka Svetega Martina. Na nizozemskem delu otoka je registracija domene .sx povsem obi\u010dajna ni\u0161na dejavnost, saj lahko domeno registrira kdorkoli na svetu, na leto pa stane okrog 30 evrov. Trenutno je aktivnih okrog 10.000 domen .sx, registriranih pa jih je bilo pribli\u017eno 25.000. Povsem spodobno za nizozemski del otoka, ki ima 45.000 prebivalcev.<\/p>\n

Nekaj deset kilometrov severneje so razmerja povsem druga\u010dna. Na Angvili, ki ima 15.000 prebivalcev, je registriranih in aktivnih okoli milijon domen, cene za najbolj za\u017eelene pa dosegajo ve\u010d sto tiso\u010d dolarjev. Razlog je seveda simpati\u010dna domena .ai, ki je v svetu umetne inteligence obnorela svet. Tudi Angvila je odprla registracije vsem zainteresiranim posameznikom, zato Google Search od leta 2023 domene .ai ne \u0161teje ve\u010d kot povezane z dr\u017eavo. Z drugimi besedami, vsebinsko .ai obravnava enako kot .com. Enako velja tudi za .fm, .me, .tv in .nu.<\/p>\n

\u0160tirideset let stara ureditev<\/p>\n

Leta 1985 so bile dr\u017eavam podeljene prve dvo\u010drkovne domene. Ameri\u010dani so dobili .us in jo takoj za\u010deli ignorirati, Britanci so dobili .uk, \u010deprav bi jim po pravilih pripadala .gb, in jo vzeli za svojo, Izraelci pa .il. V naslednjih letih so domene dobile vse dr\u017eave, pri \u010demer so za ime vzeli kar dvo\u010drkovne kratice po standardu ISO 3166-1 alfa-2. Te so dodeljene dr\u017eavam, ozemljem in drugim pomembnim geografskim obmo\u010djem, zato bomo med njimi na\u0161li tw za Tajvan in \u017ee omenjeno ai, \u010deprav Angvila ni neodvisna dr\u017eava, temve\u010d britansko ozemlje.<\/p>\n

Leta 1989 je v svojih zadnjih izdihljajih domeno .yu dobila tudi Jugoslavija, Slovenija pa kmalu leta 1992 po osamosvojitvi .si. Prve domene .si v resnici ni, ker so samodejno prenesli deseterico slovenskih domen, ki so bile predtem registrirane pod .yu. Prve domene so bile hkrati ki.si (Kemijski in\u0161titut), arnes.si, aster.si, ijs.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, uni-lj.si, uni-mb.si. V prvih letih je bila registracija domen .si omejena na pravne osebe s prisotnostjo v Sloveniji, po letu 2005 pa je Arnes liberaliziral registracije, ki so danes na voljo vsakomur, in odpravil tudi nekaj omejitev pri dovoljenih znakih in dol\u017eini imen. Po letu 2010 lahko vsebujejo domene tudi raz\u0161irjene znake (denimo \u0161umnike) in so lahko tudi dvo\u010drkovne (pred tem so morale imeti najmanj tri znake, z izjemo podedovane ki.si).<\/p>\n

Danes je podeljenih okoli 300 dvo\u010drkovnih vrhnjih domen, \u010deprav je dr\u017eav pribli\u017eno 200. Nekatere domene pripadajo ve\u010djim entitetam, kot je Evropska unija (.eu), druge kopici bolj ali manj samostojnih ozemelj, ki niso dr\u017eave, kot je Sveta Helena ali pa francosko antarkti\u010dno ozemlje. Dodatno njihovo \u0161tevilo pove\u010dujejo nelatini\u010dne domene, ki jih nekatere dr\u017eave uporabljajo paralelno, denimo .\u0440\u0444 ali . \u4e2d\u56fd.<\/p>\n

Angvili po standardu ISO 3166-1 alfa-2 pripada domena .ai, a prav lahko bi bilo druga\u010de. \u0160e preden je obstajal moderni internet, je bila dvo\u010drkovna koda ai dodeljena francoski koloniji Afars in Isas, ki se je leta 1977 osamosvojila kot D\u017eibuti z novo kodo dj. Desetletje pozneje je D\u017eibuti dobil domeno .dj, Angvila pa .ai. Sekira ji je padla v med, D\u017eibutiju pa\u010d ne.<\/p>\n

Milijonski dobitek<\/p>\n

Redko se zgodi, da bi premier kak\u0161ne dr\u017eave sve\u010dano oznanil, da so registrirali milijon vrhnjih domen te dr\u017eave. To je 20. januarja letos storila angvilska premierka Cora Richardson Hodge.<\/p>\n

Najpopularnej\u0161e domene .ai se prodajajo za vrtoglave zneske. Ameri\u0161ki poslovne\u017e in soustanovitelj HubSpota, Dharmesh Shah, je lani za domeno you.ai od\u0161tel 700.000 dolarjev. To je ekstremni primer, saj je Shah toliko pla\u010dal za prenos lastni\u0161tva nad obstoje\u010do domeno, medtem ko sve\u017ee registracije novih domen stanejo 150\u2013200 dolarjev za dve leti (prvo leto je obi\u010dajno cenej\u0161e), kar je precej ve\u010d od slovenskega desetaka. Dragi sta bili tudi domeni cloud.ai (600.000 dolarjev) in law.ai (350.000 dolarjev).<\/p>\n

Povr\u0161en izra\u010dun poka\u017ee, da bi moral milijon registriranih domen v dr\u017eavno blagajno Angvile prinesti kak\u0161nih 100 milijonov dolarjev, kar za otok s 16.000 prebivalci ni zanemarljivo. Del si seveda od\u0161\u010dipnejo tuji registrarji, nekaj gre za stro\u0161ke, a velikostni razred dr\u017ei. Leta 2024 je prodaja domen v prora\u010dun prinesla 39 milijonov ameri\u0161kih dolarjev, kar je predstavljalo 23 odstotkov vseh prora\u010dunskih prihodkov. Natan\u010dnih \u0161tevilk za leto 2025 \u0161e ni, po prvih podatkih pa je znesek presegel 70 milijonov ameri\u0161kih dolarjev. Leta 2026 naj bi \u017ee polovico prora\u010duna pokrila prodaja domen.<\/p>\n

Neugledne domene<\/p>\n

Tokelau je nudil verjetno najbolj znane brezpla\u010dne domene .tk, kar je hitro pritegnilo pozornost spletnih prevarantov. Na enak na\u010din je bilo mogo\u010de dobiti tudi domene .cf (Centralnoafri\u0161ka republika), .ga (Gabon), .gq (Ekvatorialna Gvineja) in .ml (Mali). Brezpla\u010dno registracijo je nudilo nizozemsko podjetje Freenom.<\/p>\n

Leta 2021 je bilo registriranih \u017ee 20 milijonov domen .tk in pribli\u017eno \u0161tiri milijone na vsaki izmed preostalih vrhnjih domen. Raziskave so kazale, da so poleg domen .com in .xyz to najbolj zlorabljene domene, saj je na njih najve\u010dji dele\u017e zlonamernih spletnih strani.<\/p>\n

Meta je nato leta 2023 v Kaliforniji to\u017eila Freenom in njegove podru\u017enice. Novembra 2023 je ICANN registrarju OpenTLD, ki je povezan s Freenomom, odvzel pristojnosti za registracijo domen. Nadzor nad vrhnjo domeno .tk je prevzela dr\u017eava Tokelau, ki je ustanovila podjetje v javno-zasebnem partnerstvo za registracijo domen dot.tk.<\/p>\n

\"Blagoslovljeno<\/p>\n

Angvila sama ni zmo\u017ena skrbeti za to infrastrukturo, zato so leta 2024 sklenili petletno pogodbo s podjetjem Identity Digital, ki skrbi tudi za domene .org, .au (Avstralija) in Portoriko (.pr). Po dostopnih podatkih si Identity Digital od\u0161krne desetino cene registracije nove domene .ai, saj dogovor predvideva deljenje prihodka in ne odprodaje celotne vrhnje domene .ai.<\/p>\n

Na Angvili \u017eelijo odgovorno gospodariti z nepri\u010dakovanim virom prihodkov. V prihodnjih letih nameravajo zgraditi novo letali\u0161\u010de, izbolj\u0161ati dostop do zdravstvene oskrbe, ki bo za starej\u0161e od 70 let brezpla\u010dna, in zgraditi drugo javno infrastrukturo. Prihodki predstavljajo dobrodo\u0161el mehanizem za diverzifikacijo gospodarstva Angvile, ki je pred tem v nezdravi meri temeljilo na turizmu.<\/p>\n

To je prepoznal celo Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je \u017ee leta 2024 analiziral vpliv domen .ai na Angvilo. Ugotovili so, da je tedaj turizem predstavljal 37 odstotkov BDP, zato bodo dodatni prihodki od prodaje domen izjemno dobrodo\u0161li, \u010de se le tehtnica ne bo preve\u010d nagnila v obratno smer.<\/p>\n

Tu smo \u017ee bili<\/p>\n

V neki drugi dobi interneta je na isti loteriji zadel tihomorski otok Tuvalu, ki ima domeno .tv. Leta 1998 so z ameri\u0161kim VeriSignom podpisali ekskluzivno pogodbo, po kateri je v zameno za dva milijona dolarjev letno, kar so kasneje dvignili na pet milijonov dolarjev, VeriSign v celoti upravljal (in slu\u017eil) z domeno .tv. Dogovor je bil kasneje tar\u010da \u0161tevilnih kritik, \u010deprav je tudi leta 2019 Tuvalu \u0161e vedno ustvaril devet odstotkov prora\u010dunskih prihodkov iz prodaje domen. Poudariti je treba, da bolj\u0161e mo\u017enosti ni bilo, saj so radodarnej\u0161e ponudbe padle v vodo. Neko kanadsko podjetje je ponujalo celo 50 milijonov dolarjev (za upravljanje do leta 2048), kalifornijski Idealab pa prav toliko za deset let. Iz dogovorov zaradi finan\u010dnih te\u017eav podjetij na koncu ni bilo ni\u010d.<\/p>\n

\u0160tevilo domen .ai se je mo\u010dno pove\u010dalo po izidu ChatGPT novembra 2022.<\/p>\n

2018 – 48.000<\/p>\n

2019 – 62.000<\/p>\n

2020 – 86.000<\/p>\n

2021 – 124.000<\/p>\n

2022 – 144.000<\/p>\n

2023 – 354.000<\/p>\n

2024 – 570.000<\/p>\n

2025 – 1.000.000<\/p>\n

Finan\u010dni minister Tuvaluja Lotoala Metia je pred 20 leti dejal, da so domeno VeriSignu odprodali za \u00bbnekaj fi\u010dnikov\u00ab. V resnici je VeriSign leta 2001 odkupil obstoje\u010de pogodbe in izpogajal ni\u017eje zneske. Pogodbo so leta 2011 podalj\u0161ali \u0161e za 10 let, nato pa leta 2021 sklenili novo s podjetjem GoDaddy. Ta naj bi dr\u017eavi zagotavljala okoli 10 milijonov dolarjev letno. Ob precej ve\u010dji popularnosti .ai je dogovor soliden.<\/p>\n

Omenjeni domeni sta najve\u010dja zaslu\u017ekarja, a seznam mednarodno privla\u010dnih domen, ki so ve\u010dinoma registrirane zunaj mati\u010dne dr\u017eave, je dalj\u0161i. Na podoben na\u010din so svetovno javnost posku\u0161ali pritegniti tudi v \u010crni gori (.me), Mikroneziji (.fm), na Islandiji (.is) in v Tongi (.to), regionalno pa \u0161e v dr\u017eavici Niue (.nu, kar v skandinavskih jezikih pomeni zdaj). Tudi slovenska domena ima zaradi svojega pomena v romanskih jezikih potencial. Najve\u010d je domen .me (pribli\u017eno milijon) in .nu (200 tiso\u010d).<\/p>\n

Prihodnost je negotova<\/p>\n

Za zdaj se zdi, da ima .ai svetlo prihodnost, a se utegne to hitro spremeniti. Najve\u010dji igralci na podro\u010dju umetne inteligence, denimo OpenAI, DeepMind in Meta, ne uporabljajo domene .ai. Tudi od domene .tv so na Tuvaluju pri\u010dakovali veliko in precej tudi dobili, a se nikoli ni zares uveljavila. Edina zares globalno prepoznavna domena je twitch.tv, druga skrajnost pa so vse domene .co.tv, kjer je bilo prevarantov toliko, da jih je Google v iskanju preprosto nehal prikazovati. Tokelau pa je ugled .tk popolnoma zapravil, ker so na njej gostovali ve\u010dinoma prevaranti.<\/p>\n

V glavah ljudi so na internetu \u0161e vedno v glavnem domene .com, vse ostalo je eksotika. Domene so bile za iskanje vsebin najpomembnej\u0161e, ko so \u0161e obstajali imeniki in primitivni iskalniki, Googlovo iskanje pa jih je \u017ee precej relativiziralo. Utegne se zgoditi, da bodo v svetu umetne inteligence, ko nam bodo informacije iskali in stregli Gemini, Claude in ChatGPT, domene postale popolnoma postranske. \u0160e vedno bodo obstajale, \u0161e vedno se bodo kupovale, a morda ne bodo imele nobenega presti\u017enega statusa in bodo zgolj tehni\u010dni pripomo\u010dek za brskanje po spletu.<\/p>\n

Mogo\u010d je ugovor, da bodo velika podjetja nakupila domene, da bi prepre\u010dila, da bi se na njih ugnezdila konkurenca ali zgolj prevaranti. A vrhnjih domen je \u017ee toliko, da postaja to sizifovo delo. Tak primer je open.ai, ki je registrirana, a na njej ni ni\u010d \u2013 ker za to tudi ni potrebe.<\/p>\n

Prekletstvo otoka Nauru<\/p>\n

Verjetno nobena druga dr\u017eava ni v tako kratkem \u010dasu prehodila poti od rev\u0161\u010dine do ekstremnega bogastva in nato padla v \u0161e huj\u0161o rev\u0161\u010dino kot Nauru. Otok v Pacifiku so ptice milijone let uporabljale kot postajali\u0161\u010de, zato je bil prekrit z debelimi plastmi iztrebkov, poimenovanimi gvano, ki so bili bogati s fosfati.<\/p>\n

V 60. in 70. letih so na otoku, ki je leta 1968 postal neodvisen, mno\u017ei\u010dno kopali fosfate in jih izva\u017eali. Nekaj let je bil Nauru ena najbogatej\u0161ih dr\u017eav na svetu, njegov bruto dru\u017ebeni proizvod na prebivalca je bil drugi najvi\u0161ji na svetu. Izjemno bogastvo so tro\u0161ili za luksuz in vlagali v vpra\u0161ljive projekte. Ko je zalog fosfatov zmanjkalo, je priliv denarja usahnil, po kratki epizodi pralnice denarja pa je dr\u017eava pred 30 leti bankrotirala.<\/p>\n

Danes je Nauru ena najrevnej\u0161ih dr\u017eav na svetu, kjer je 70 odstotkov povr\u0161ja neprimernega za \u017eivljenje, hrano pa uva\u017ea iz tujine. Ve\u010dina prebivalcev \u017eivi od socialne pomo\u010di, dr\u017eava pa je mo\u010dno odvisna od mednarodne pomo\u010di.<\/p>\n

\"Nauru<\/p>\n

Nauru danes prekrivajo apnen\u010daste strukture, ki so ostale po odkopavanju gvana.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Naro\u010di se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani! Razmah umetne inteligence…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42410,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[2571,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-42409","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-dosje","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-technology","15":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116320504557314468","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42409","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42409"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42409\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42410"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42409"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42409"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42409"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}