{"id":42629,"date":"2026-03-31T06:05:10","date_gmt":"2026-03-31T06:05:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42629\/"},"modified":"2026-03-31T06:05:10","modified_gmt":"2026-03-31T06:05:10","slug":"projekt-zadnje-upanje-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42629\/","title":{"rendered":"Projekt Zadnje upanje – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Projekt
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekt Zadnje Upanje je prvi film, ki sta ga Phil Lord in Christopher Miller re\u017eirala po 22 Jump Street (2014) \u2013 \u010de ne \u0161tejemo filma iz sveta Vojne zvezd Solo (2018), ki ga je studio Disney za\u010del \u0161e enkrat od za\u010detka, ko sta bila sredi dela odpu\u0161\u010dena. Foto: Ju\u010der<\/p>\n

In resni\u010dno se zdi, da je bil Projekt Zadnje upanje posnet to\u010dno s tem namenom \u2013 nagovoriti kar naj\u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo, nikogar u\u017ealiti in ne preve\u010d utruditi ljudi z razmi\u0161ljanjem. \u010ce boste od njega pri\u010dakovali kar koli ve\u010d kot neobvezujo\u010do zabavo, pa boste najbr\u017e razo\u010darani.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Ryan Gosling, ki bi si na tej to\u010dki v svoji karieri lahko izbral kakr\u0161en koli projekt, se je odlo\u010dil za posko\u010dni, mejno sladkobni eskapizem znanstvenofantasti\u010dne komedije, ki jo re\u017eira ustvarjalni tandem, najbolj znan po mladinskih animacijah (Lego film, Obla\u010dno z mesnimi kroglicami). Levji dele\u017e (predolgih) 156 minut filma je Gosling v kadru sam ali pa v dru\u017ebi mehanske lutke: \u017ee to, da se film zaradi tega ne sesede kot hi\u0161a iz kart, pove veliko o igral\u010devi karizmi. Vloga funkcionira iz istega razloga kot Goslingov Ken v Barbie: igralec zavestno sprevra\u010da in brije norce iz svoje podobe romanti\u010dnega junaka in klasi\u010dnega lepotca. <\/p>\n

Re\u017eiserja Christopher Miller in Phil Lord sta uporabila preizku\u0161en recept: literarno predlogo Andyja Weira je za veliko platno priredil Drew Goddard, ki je pred tem \u017ee za Ridleyja Scotta predelal Weirovega Marsovca. Marsovca in Projekt Zadnje upanje med drugim povezuje enak idealizem: oba filma sta postavljena v vzporedno resni\u010dnost, v kateri se narodi (in galaksije) \u0161e pravi \u010das pove\u017eejo in za\u010dnejo sodelovati v imenu bolj\u0161e prihodnosti za vse. Z drugimi besedami: opravka imamo s popolnoma utopi\u010dnim eskapizmom.<\/p>\n

\u010ceprav se v Projektu Zadnje upanje na deklarativni ravni ukvarjamo z uga\u0161anjem sonca, ne pri\u010dakujte niti pretveze resnega ukvarjanja z astrofiziko: Lord in Miller v resnici pripovedujeta zgodbo o tem, kako lepo je imeti prijatelje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Po
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPo Prvem \u010dloveku (First Man, 2018) je to \u017ee drugi film, v katerem Ryan Gosling igra astronavta. Foto: Ju\u010der<\/p>\n

Popkultura \u017ee desetletja uprizarja trk \u010dlove\u0161ke vrste z druga\u010dnimi oblikami \u017eivljenja. Znanstvenofantasti\u010dni \u017eanr ima seveda najraje trop invazivne, sovra\u017ene civilizacije iz vesolja, ki je na Zemlji pristala z namenom iztrebljanja (ali pa vsaj kolonizacije). Ob\u010dasno si zamisli tudi vesoljce, ki bi nam radi pomagali ali z nami komunicirali (E. T. vesolj\u010dek, Prihod), skoraj brez izjeme pa se to sre\u010danje zgodi na na\u0161em terenu. Tokrat bomo ob Drugega tr\u010dili v vesolju, in \u0161e to po golem naklju\u010dju.<\/p>\n

Ryan Gosling je dr. Ryland Grace, prototip “prisr\u010dnega piflarja” z o\u010dali in prismuknjenimi jopicami, ki bi bil z lahkoto protagonist klasi\u010dne romanti\u010dne komedije. \u010ceprav ima doktorat iz molekularne biologije, je zaradi svojih nepriljubljenih teorij izob\u010denec v znanstveni skupnosti; zato\u010di\u0161\u010de je na\u0161el v karieri srednje\u0161olskega u\u010ditelja, ki jo ima \u2013 kljub rahli zagrenjenosti \u2013 iskreno rad. Med drugim mora svojim u\u010dencem pojasniti, da so znanstveniki na soncu na\u0161li “rde\u010de pike”, ki zvezdi od\u017eirajo svetlobo in s tem ogro\u017eajo \u017eivljenje na vseh okoli\u0161kih planetih. “Ampak prepri\u010dan sem, da bodo znanstveniki kaj ugotovili,” tola\u017ei vidno zaskrbljene mulce.<\/p>\n

No, ti znanstveniki \u2013 oz. v njihovem imenu Eva Stratt (Sandra H\u00fcller) \u2013 kmalu potrkajo na vrata. Dr. Grace je po zaslugi svoje kontroverzne stare teze, da “voda ni nujno potrebna za \u017eivljenje”, kar naenkrat zanimiv za ekipo, ki mora najti re\u0161itev za uga\u0161anje sonca, preden se \u010dlove\u0161tvo izstrada in zmrzne do smrti. Mo\u017eje v \u010drnem so ga na ukaz suhoparne Nemke pripravljeni tudi ugrabiti, \u010de bo treba.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Rockyja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRockyja je na snemanju upravljal lutkar James Ortiz, ki so ga nato v poprodukciji izbrisali iz slike. (Ortiz je liku tudi posodil glas.) V celem filmu je samo pe\u0161\u010dica prizorov, v katerih so Rockyja ustvarili s pomo\u010djo ra\u010dunalni\u0161ke animacije. Foto: Ju\u010der<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na\u0161
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa\u0161 protagonist se nekako mimogrede sprijazni z dejstvom, da ga je \u010dlove\u0161tvo poslalo v vesolje z zavedanjem, da bodo \u017eivljenja \u010dlanov posadke kolateralna \u0161koda tega podviga. Foto: Ju\u010der<\/p>\n

To zgodbo izvemo po delcih in v obliki spominskih prebliskov, ki preplavijo Rylanda, ko se zbudi iz kriospanca na krovu vesoljske ladje. Skupaj z njim postopoma rekonstruiramo bizarno sosledje dogodkov, ki ga je iz \u0161olske u\u010dilnice pripeljalo v praznino vesolja. Nasa ga je poslala na enosmerno misijo, preu\u010devat Tau Ceti, edino znano zvezdo, ki je ne raz\u017eirajo t. i. astrofagi, “zvezdojedci” \u2013 a o\u010ditno Zemljani nismo bili edini, ki smo pri\u0161li na to idejo. Grace naleti na vesoljsko ladjo, ki opazuje isto zvezdo kot on, in poslednjega \u010dlana njene posadke, bitje, ki je \u0161e najbolj podobno kri\u017eancu med stor\u017eem, kamnom in vesoljskim pajkom. Poimenuje ga “Rocky”, kar bo izto\u010dnica za ne\u0161tete prisiljene reference na kultni film.<\/p>\n

Najbolj frustrirajo\u010di del zgodbe niso njene “znanstvene razlage” (tj. besedna solata, ki bi se je lahko sramoval celo Marvelov film), pa\u010d pa poglavje, v katerem se Ryland in Rocky “u\u010dita sporazumevati” s pomo\u010djo znanstvenih maket, lutk in tunela, ki ga zgradita med svojima ladjama. Tak pristop je svetlobna leta stran od tega, kako je npr. Prihod (2016) v re\u017eiji Denisa Villeneuva odpiral vpra\u0161anja o (ne)zmo\u017enosti komunikacije z druga\u010dnimi oblikami \u017eivljenja in o tem, kaj bi nas z njimi morda lahko povezovalo. Lorda in Millerja bolj zanima klasi\u010dna tema prijateljstva in ugotovitev, da na re\u0161itev lahko upamo samo, \u010de bomo interese drugih kdaj zmogli postaviti pred svoje lastne.<\/p>\n

Veliko je bilo \u017ee povedanega o odlo\u010ditvi, da bodo Rockyja (James Ortiz) v filmu upodobili s pomo\u010djo lutke in ne zgolj ra\u010dunalni\u0161ke animacije. Tak pristop bitju brez obraza daje dejansko prezenco in tridimenzionalnost v svetu, ki ne deluje zgolj kot virtualna kulisa. Pogumno je, da film Rockyja ne posku\u0161a antropomorfizirati s kakr\u0161no koli mimiko. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Projekt
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekt Zadnje upanje je, tako kot pred njim Marsovec re\u017eiserja Ridleyja Scotta, filmska upodobitev romana Andyja Weira. (Oba je priredil isti scenarist.) V obeh primerih gre za zgodbo samotnega astronavta, brodolomca v vesolju, ki se mora z lastno iznajdljivostjo in genialnostjo spraviti nazaj domov. Foto: Ju\u010der<\/p>\n

Jasno, da Projekt Zadnje upanje na\u010denja velika vpra\u0161anja o samoti, pomenu (samo)\u017ertvovanja in fatalizmu, ki ga moramo kot \u010dlove\u0161ka vrsta prese\u010di. A \u010de so te teme stla\u010dene med prizore situacijske komike, je te\u017eko pri\u010dakovati, da bodo imele kako pravo te\u017eo. Rylandov humor je za kaj takega preve\u010d pi\u0161meuhovski, scenarij pa se z ne\u0161tetimi popkulturnimi referencami preprosto preve\u010d napreza biti duhovit v maniri kakih Varuhov galaksije. (Ryland na neki to\u010dki o novem prijatelju pripomni: “Prirasel mi je k srcu \u2013 no, na sre\u010do vsaj ni zrasel v meni.” \u010ce je to navezava na Osmega potnika, v tem svetu torej obstaja Ridley Scott, ki je re\u017eiral tudi Marsovca? Na tej to\u010dki bi se lahko za\u010deli ontolo\u0161ko zapletati.)<\/p>\n

Prizor, v katerem Eva na karaokah odpoje komad Harryja Stylesa, je ne samo vrhunec filma in reinterpretacija popevke Sign of the Times kot eksistencialne drame, ampak tudi dokaz, kako slabo izkori\u0161\u010dena je Sandra H\u00fcller. Zaslu\u017eila bi si kaj ve\u010d kot samo stereotip rigidne germanske birokratke. Toliko je bilo govora o iskanju stika, pa je scenarista v resnici zanimala samo interakcija med \u010dlovekom in vesoljskim pajkom.<\/p>\n

Projekt Zadnje upanje je vesoljska bromanca, ki ho\u010de biti standup komedija, znanstvenofantasti\u010dna epopeja, ki ho\u010de skriti eksistencialno grozo svoje premise, in zgodba o samomorilski misiji, ki nas ho\u010de spraviti v dobro voljo. A ravno to premi\u0161ljeno ravnovesje med iskrenostjo in \u0161aljivostjo ima pridih ne\u010desa skrajno generi\u010dnega in prera\u010dunljivega. O\u010ditno priljudnosti filmov Stevena Spielberga le ni tako lahko poustvariti. <\/p>\n

Ocena: 3-<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tProjekt Zadnje upanje – Uradni napovednik<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Projekt Zadnje Upanje je prvi film, ki sta ga Phil Lord in Christopher Miller re\u017eirala po 22 Jump…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42630,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[15330,15326,114,5192,5193,15329,15328,15331,15327,15325,15324,15323,7728,471,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-42629","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-andy-weir","9":"tag-christopher-miller","10":"tag-entertainment","11":"tag-filmska-kritika","12":"tag-filmska-recenzija","13":"tag-ken-leung","14":"tag-lionel-boyce","15":"tag-marsovec","16":"tag-milana-vayntrub","17":"tag-phil-lord","18":"tag-project-hail-mary","19":"tag-projekt-zadnje-upanje","20":"tag-ryan-gosling","21":"tag-sandra-huller","22":"tag-si","23":"tag-slovene","24":"tag-slovenia","25":"tag-slovenija","26":"tag-slovenscina","27":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116322285930435223","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42629","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42629"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42629\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42630"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42629"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42629"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42629"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}