Raziskovalci s Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije so razvili novo sorto fi\u017eola KIS Ahac, ki se bolje prilagaja na spreminjajo\u010de se podnebne razmere. Sorto, ki je rezultat ciljnega \u017elahtnjenja, so razvijali ve\u010d kot desetletje, pridelovalcem pa naj bi bila na voljo leta 2027.<\/p>\n
Nova sorta je rezultat dolgoletnega ekipnega dela. \u201eVzgoja traja pribli\u017eno deset let in je rezultat dela celotne ekipe. Gre za velik dose\u017eek,\u201c je poudarila raziskovalka Barbara Pipan, ki je vodila razvoj sorte.<\/p>\n
Dolgotrajen proces \u017elahtnjenja<\/p>\n
KIS Ahac so razvili s ciljnimi ro\u010dnimi kri\u017eanji v okviru programa \u017elahtnjenja fi\u017eola, ki povezuje raziskovalno delo in potrebe kmetijstva. Kot pojasnjujejo na in\u0161titutu, gre za natan\u010den in dolgotrajen proces, ki zahteva veliko znanja in potrpe\u017eljivosti.<\/p>\n
\u201eNa in\u0161titutu se ukvarjamo s tradicionalnim, klasi\u010dnim \u017elahtnjenjem fi\u017eola, ki je zaradi svoje narave dolgotrajen proces. Vse se za\u010dne z izbiro ustreznih star\u0161evskih linij, ki jih nato z na\u010drtnimi ro\u010dnimi kri\u017eanji zdru\u017eimo. Temu sledijo ve\u010d generacij samoopra\u0161itve in selekcije, v katerih postopoma izbiramo najbolj\u0161e rastline. V vsakem koraku izlo\u010damo manj ustrezne kri\u017eance in ohranjamo tiste, ki najbolj ustrezajo ciljem \u017elahtnjenja,\u201c je pojasnila Pipan.<\/p>\n
Postopki vklju\u010dujejo tudi razli\u010dne analize \u2013 od genetskih in biokemi\u010dnih do testov odpornosti in prehranske vrednosti, s \u010dimer raziskovalci izbolj\u0161ujejo u\u010dinkovitost selekcije.<\/p>\n
Kot poro\u010da STA, so cilji \u017elahtnjenja danes tesno povezani s podnebnimi spremembami, zato razvijajo sorte, ki bolje prena\u0161ajo su\u0161o, visoke temperature in bolezni ter hkrati zagotavljajo stabilen pridelek.<\/p>\n
Prilagojen na vro\u010dino in su\u0161o<\/p>\n
KIS Ahac je srednje zgodnja sorta, ki cveti \u017ee konec junija, pribli\u017eno 37 do 40 dni po setvi. Ta lastnost je klju\u010dna, saj rastlina zaklju\u010di cvetenje \u0161e pred vrhuncem poletne vro\u010dine. Tako se izogne odpadanju cvetov zaradi visokih temperatur in su\u0161e, kar bi sicer zmanj\u0161alo pridelek.<\/p>\n
Ime sorte je povezano s \u010dasom cvetenja, saj to sovpada z godom svetega Ahaca. Po navedbah raziskovalcev simbolizira prilagodljivost sorte na spreminjajo\u010de se razmere.<\/p>\n
KIS Ahac izstopa tudi po videzu. Gre za nizek fi\u017eol za zrnje tipa \u010de\u0161njevec z dvobarvno semensko lupino v be\u017e in vijoli\u010dnih odtenkih. Rastline so bujne, s temno zelenimi listi in ne\u017eno vijoli\u010dnimi cvetovi, stroki pa srednje dolgi in temno zeleni z vijoli\u010dnimi lisami. Zrnje je veliko in elipsaste oblike.<\/p>\n
Stabilen pridelek in prehranska vrednost<\/p>\n
Po navedbah raziskovalcev sorta daje enakomeren pridelek tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah, kar je ob vse pogostej\u0161ih vremenskih ekstremih \u0161e posebej pomembno.<\/p>\n
Poudarjajo tudi prehransko vrednost. \u201eOsredoto\u010damo se na to, da imajo sorte ve\u010d koristnih snovi in manj tistih, ki povzro\u010dajo te\u017eave, kot je napenjanje,\u201c je povedala Pipan.<\/p>\n
Raziskovalka ob tem spodbuja ve\u010djo uporabo fi\u017eola v prehrani. \u201eFi\u017eol je skromna rastlina, ki ne potrebuje veliko, nam pa lahko zelo veliko da, tudi veselja pri vzgoji. Je bogat vir beljakovin in drugih koristnih snovi,\u201c je dodala.<\/p>\n
\u010ceprav je sorta \u017ee vpisana v sortno listo, bo na \u0161ir\u0161o uporabo treba \u0161e po\u010dakati. Letos bodo poskrbeli za razmno\u017eevanje semena, na trg pa naj bi pri\u0161la v vegetacijski sezoni leta 2027.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Raziskovalci s Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije so razvili novo sorto fi\u017eola KIS Ahac, ki se bolje prilagaja na spreminjajo\u010de…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42693,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[2038,182,59,61,62,37,58,60,38,15342],"class_list":{"0":"post-42692","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-hrana","9":"tag-kmetijstvo","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-zelenjava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116322521830569070","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42692","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42692"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42692\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42693"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42692"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42692"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42692"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}