{"id":42950,"date":"2026-03-31T11:22:12","date_gmt":"2026-03-31T11:22:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42950\/"},"modified":"2026-03-31T11:22:12","modified_gmt":"2026-03-31T11:22:12","slug":"helij-in-vojna-popolna-nevihta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/42950\/","title":{"rendered":"Helij in vojna –\u00a0Popolna nevihta"},"content":{"rendered":"

\nNaro\u010di<\/a>
\n se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani!<\/p>\n

Navite cene \u010dipov, tako grafi\u010dnih, procesorskih kot pomnilni\u0161kih, v zadnjem letu poganja izjemno veliko povpra\u0161evanje po sistemih za poganjanje modelov umetne inteligence. Kot da to ne bi bilo dovolj, je nova vojna na Bli\u017enjem vzhodu poskrbela za \u0161oke na energetskem trgu in podra\u017eitve energentov. Ker pa za proizvodnjo \u010dipov potrebujemo tudi helij, katerega tretjino proizvaja Katar, ki je marca prekinil proizvodnjo, grozi pospe\u0161ek rasti cen.<\/p>\n

\"Cisterne<\/p>\n

Cisterne za transport uteko\u010dinjenega helija. Slika: QatarEnergy<\/p>\n

Da je pridobivanje razli\u010dnih oblik fosilnih goriv med seboj povezano, se zdi logi\u010dno. Pogosto sta nafta in zemeljski plin na istih nahajali\u0161\u010dih, medtem ko za premog to na\u010delno ne dr\u017ei. A vsem je skupno, da so nastali iz delno razkrojenih ostankov prazgodovinskih organizmov, ki so se v milijonih let v okolju brez kisika pretvorili v bolj ali manj hlapne ogljikovodike. Ker so njihova nahajali\u0161\u010da neenakomerno razporejena po svetu, kot nala\u0161\u010d prete\u017eno v politi\u010dno manj stabilnih regijah, vojne \u010desto vplivajo na preskrbo s temi energenti.<\/p>\n

Marsikoga je presenetila najava podjetja QatarEnergy, da do nadaljnjega ustavljajo proizvodnjo in dobavo helija. Katar ni nepomemben igralec, saj poskrbi za dobro tretjino svetovne proizvodnje helija. Lani je dobavil 63 milijonov kubi\u010dnih metrov helija, s \u010dimer je na drugem mestu za 81 milijoni kubi\u010dnih metrov iz ZDA. Svetovna proizvodnja je zna\u0161ala okoli 185 milijonov kubi\u010dnih metrov. Trenutne cene helija so se v nekaj dneh podvojile. A kako neki helij proizvaja naftno podjetje in zakaj je pomemben v tehnolo\u0161kem sektorju?<\/p>\n

Od kod helij<\/p>\n

Helij sodi med ve\u010dje kozmi\u010dne ironije. Poleg vodika (in sledov berilija in litija) je edini primordialni element, ki je ve\u010didel nastal v zgodnjem vesolju in ne v zvezdah. V vesolju ga je zato ogromno, pribli\u017eno \u010detrtina vse vidne (obi\u010dajne) snovi je helij, preostanek pa vodik. To nam na Zemlji sicer bolj malo koristi, ker je helij najmanj reaktiven plin in drugi najla\u017eji. Zaradi svoje majhne gostote in mase ga Zemljino gravitacijsko polje te\u017eko zadr\u017ei in iz atmosfere ves \u010das odteka v vesolje, v te\u017ejih molekulah pa ne more obstati, ker jih ne tvori. Helijeva dva elektrona sta tako zadovoljna sama s seboj, da atom pri obi\u010dajnih pogojih ne tvori nobenih kemijskih vezi. Njegove spojine so sila redke in stabilne le v ekstremnih pogojih, zaradi \u010desar niso ni\u010d ve\u010d od znanstvenih zanimivosti.<\/p>\n

\u010cipov brez helija ni mogo\u010de proizvajati.<\/p>\n

Kazalo bi, da helija na Zemlji pa\u010d ne bomo imeli ni\u010d ve\u010d kot v vesolju \u2013 kjer ga je ogromno, a je tako razred\u010den, da si z njim ne moremo ni\u010d pomagati \u2013, pa k sre\u010di ni \u010disto tako. Helijeva jedra, ki po nastanku takoj ukradejo tako \u017eelena elektrona iz sose\u0161\u010dine, so produkt jedrskega razpada alfa, ki mu je podvr\u017eenih ogromno radioaktivnih jeder, denimo \u0161e vedno naravno prisotna uran in torij. Pod zemljo \u017ee \u0161tiri milijarde let nastaja helij, ki se mu vedno ne uspe prebiti na povr\u0161je, od koder bi u\u0161el v vesolje. Ta radioaktivni razpad je glavni vir zemeljskega helija.<\/p>\n

\"Proizvajalci<\/p>\n

Proizvajalci helija v letu 2025. Podatki: USGS in Reuters<\/p>\n

Helij, ki nastane globoko pod zemljo, tam tudi ostane. Na enak na\u010din je pod zemljo ujet zemeljski plin, katerega iskanje in \u010drpanje je iz razumljivih razlogov izjemno razvita industrija. Prakti\u010dna posledica je sovpad nahajali\u0161\u010d. Najve\u010dji viri helija so nahajali\u0161\u010da zemeljskega plina, ki ob posebej ugodnih pogojih lahko vsebujejo do sedem odstotkov helija. To je za plin, ki ga je v ozra\u010dju pet milijonink, ogromno. Ocenjene zaloge dostopnega helija zna\u0161ajo 31 milijard kubi\u010dnih metrov. V zraku ga je \u0161e precej ve\u010d (35.000 milijard kubi\u010dnih metrov), a je preve\u010d razred\u010den, da bi ga lahko pridobivali.<\/p>\n

Vojna v Ukrajini –\u00a0Neona ni zmanjkalo<\/p>\n

Pred \u0161tirimi leti smo pisali o motnjah v proizvodnji neona (Dodatno pomanjkanje \u010dipov zaradi \u2013 pomanjkanja neona?, Monitor 04\/22), ki jih je povzro\u010dila vojna v Ukrajini. Tedaj sta ukrajinski podjetji Ingas in Cryoin proizvajali tri \u010detrtine svetovnega neona dovolj velike \u010distoti, da je bil primeren za uporabo v laserjih za izdelavo \u010dipov.<\/p>\n

To ni bil prvi preplah, saj je ta nastal \u017ee v letih 2015-2016, ko je Rusija priklju\u010dila Krim. \u0160tevilni porabniki neona so tedaj diverzificirali svoje nabavne verige, spremenili postopke, da potrebujejo manj neona, in ga za\u010deli tudi reciklirati. Zgradili so tudi nekaj novih obratov za njegovo proizvodnjo, ker je njegov vir zrak, torej lahko neon proizvajamo kjerkoli.<\/p>\n

Skrbi iz leta 2022 se zato niso izkazale kot upravi\u010dene. Kratkotrajnemu \u0161oku je sledila prilagoditev trga. Najve\u010dji proizvajalec neona je postala Kitajska, sledijo ZDA, Ju\u017ena Koreja, Japonska in Ju\u017ena Afrika. Obenem se je proizvodnja \u010dipov modernizirala in potrebuje manj neona, nova litografija (EUV) pa sploh ni\u010d ve\u010d. Kjer neon \u0161e uporabljajo, so implementirali metode za zajem in recikliranje, s \u010dimer se je poraba \u0161e zmanj\u0161ala.<\/p>\n

Tudi cene so se stabilizirale. Po ve\u010d kot 600-odstotnem skoku leta 2022 so v naslednjih letih cene upadle in so danes \u017ee ni\u017eje kot leta 2021. Neona ni zmanjkalo, pomaga pa seveda dejstvo, da ga lahko pridobivamo iz zraka. Tam ga je skoraj \u0161tirikrat ve\u010d kot helija, predvsem pa se uteko\u010dini pri bistveno vi\u0161ji temperaturi.<\/p>\n

Pridobivanje helija iz zemeljskega plina, kateremu je prime\u0161an, je na konceptualni ravni preprosto. Helij ne tvori spojin in ima med vsemi snovmi najni\u017eje vreli\u0161\u010de, zato je treba plin zgolj dovolj ohladiti, pa se bodo vsi ostali plini uteko\u010dinili. Helij se zares pridobiva s frakcionirno destilacijo, nato pa se vodi prek aktivnega oglja, ki absorbira \u0161e nekaj ne\u010disto\u010d, da dobimo 99,995-odstotno \u010dist helij. Preostanek obi\u010dajno predstavlja neon.<\/p>\n

Katar<\/p>\n

\u0160e pred dvema desetletjema so bile ZDA glavni proizvajalec helija z ve\u010d kot 80-odstotnim tr\u017enim dele\u017eem, \u0161e 10 odstotkov pa ga je proizvajala Al\u017eirija. V naslednjih letih je pomemben igralec postal Katar, ki danes na nahajali\u0161\u010du Ras Laffan proizvede tretjino svetovnega helija. Glavni produkt tega obrata je seveda uteko\u010dinjeni zemeljski plin (LNG), a tamkaj\u0161nji helij je za svetovno gospodarstvo, \u010deprav kot stranski produkt, skoraj pomembnej\u0161i. Katar proizvede petino svetovnega LNG, a skoraj 35 odstotkov helija.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V visokih stolpih poteka frakcionirna destilacija helija. Slika: METenders.com<\/p>\n

Kmalu po za\u010detku najnovej\u0161e vojne na Bli\u017enjem vzhodu konec februarja se je ustavil ladijski promet skozi Hormu\u0161ko o\u017eino, kar je prekinilo dobavo \u0161tevilnih energentov in surovin iz Zaliva. Ne gre le za nafto ali zemeljski plin, temve\u010d tudi aluminij, baker in helij. Pri heliju pa ne gre le za te\u017eave s transportom, temve\u010d je po\u0161kodovan obrat za njegovo proizvodnjo.<\/p>\n

QatarEnergy je 2. marca sporo\u010dil, da so iranski brezpilotni letalniki zadeli kompleks Ras Laffan, kjer so morali zato ustaviti proizvodnjo. Dva dni pozneje je QatarEnergy, ki 90 odstotkov helija proda po dolgoro\u010dnih pogodbah, preostanek pa na promptnem\/trenutnem trgu, razglasil obstoj vi\u0161je sile (force majeure). Pogodb ne morejo ve\u010d izpolnjevati, dobav helija ne bo, dokler se vojna ne kon\u010da, pa \u0161e potem bo trajalo nekaj tednov ali mesecev, da se razmere stabilizirajo.<\/p>\n

Phil Kornbluth iz podjetja Kornbluth Helium Consulting je ob napadu ocenil, da ima svetovno gospodarstvo pribli\u017eno dva tedna \u010dasa, nato pa se bo pomanjkanje helija za\u010delo ob\u010dutiti. Najve\u010dji porabniki bodo morali bodisi poiskati druge dobavitelje bodisi preseliti ali ustaviti svoje industrijske postopke. Kornbluth je to napovedal v za\u010detku marca.<\/p>\n

Posledice<\/p>\n

Med najbolj prizadetimi dr\u017eavami je Ju\u017ena Koreja, ki dve tretjini svojega helija uvozi iz Katarja. Hkrati sta v Ju\u017eni Koreji podjetji Samsung in SK Hynix, ki skupaj z ameri\u0161kim Micronom tvorita sveto trojico proizvajalcev pomnilnika. Tega zaradi norega povpra\u0161evanja po umetni inteligenci \u017ee tako in tako zmanjkuje in se dra\u017ei, zdaj pa te\u017eave povzro\u010da \u0161e pomanjkanje helija. \u010cipov brez helija ni mogo\u010de proizvajati.<\/p>\n

Ju\u017enokorejsko ministrstvo za trgovino, industrijo in vire je takoj po za\u010detku vojne za\u010delo prou\u010devati mo\u017enosti za alternativne dobave verige 14 klju\u010dnih surovin, ki so nujne za proizvodnjo \u010dipov. Med njimi je tudi helij. SK Hynix trdi, da so \u017ee pred izbruhom vojne diverzificirali svoje logisti\u010dne verige in da imajo zadostne zaloge helija. K temu jih je spodbudilo tudi pomanjkanje neona pred \u0161tirimi leti, ko je Rusija napadla Ukrajino. Tajvanski TSMC, ki je najve\u010dji proizvajalec \u010dipov na svetu, budno spremlja situacijo, a ne pri\u010dakuje te\u017eav. Andreas Steno Larsen iz Steno Researcha je za Yahoo Finance ocenil, da TSMC in SK Hynix iz Katarja pridobita pribli\u017eno polovico helija, ki ga potrebujeta za proizvodnjo \u010dipov.<\/p>\n

Helij se uporablja za hitro hlajenje silicijevih rezin, ki morajo biti za brezhibno delovanje \u010dipov karseda \u010diste in v obliki monokristala.<\/p>\n

Dobavna veriga je sicer dolga, vse pogodbe pa izrazito dolgoro\u010dne, zato dvig promptnih cen \u0161e ne vpliva na ceno in dobavljivost, a te\u017eave se kopi\u010dijo. Pridobivajo pa seveda ameri\u0161ki proizvajalci \u010dipov (Micron) in helija (Linde, Air Products and Chemicals), saj so ZDA tu samozadostne. Delnica Linde je letos do sredine marca pridobila 15 odstotkov, Air Products and Chemicals pa 14 odstotkov, medtem ko je ameri\u0161ki indeks (S&P 500) nekaj odstotkov pod gladino.<\/p>\n

Seveda ne gre le za helij. Direktor QatarEnergy Saad Sherida Al-Kaabi je dejal, da so ustavili proizvodnjo in dobavo teko\u010dega zemeljskega plina, helij pa je zgolj posledica. Podrobnih informacij, ali je na infrastrukturi nastala \u0161koda, \u0161e nimajo, zato ne morejo oceniti, koliko \u010dasa bodo potrebovali za ponovno vzpostavitev proizvodnje. Dobava iz Katarja do porabnikov traja tedne, zato se bodo resni\u010dne posledice pokazale \u0161ele aprila in maja, \u010de se vojna ne bo kon\u010dala.<\/p>\n

Helija je dovolj<\/p>\n

Vsake toliko \u010dasa se pojavijo groze\u010di naslovi, da nam bo helija v prihodnosti zmanjkalo, z obveznim podtonom, da so razvedrilna uporaba v balonih in razne potegav\u0161\u010dine neodgovorne. Nekoliko resnej\u0161e analize omenjajo problematiko izpu\u0161\u010danja ter predlagajo lovljenje in recikliranje. To trenutno ni prakti\u010dno niti cenovno upravi\u010deno, zato se helij preprosto izpu\u0161\u010da v atmosfero, od koder po\u010dasi uhaja v vesolje. A po drugi strani ta nenehno nastaja z radioaktivnim razpadom.<\/p>\n

Vsako leto z radioaktivnim razpadom alfa na Zemlji nastane pribli\u017eno 3.000 ton helija, kar je zgolj desetina \u010dlove\u0161ke porabe. Teh 3.000 ton nastane razpr\u0161eno po vsem svetu, ne zgolj v nahajali\u0161\u010dih, zato je za prakti\u010dne namene neobnovljivi vir. K sre\u010di so trenutne potrjene zaloge helija v nahajali\u0161\u010dih zadostne, da ga bomo lahko uporabljali \u0161e vsaj stoletje, bolj verjetno pa dve ali tri.<\/p>\n

Lahko pa se zgodi, da bo zmanjkalo \u00bbzelo poceni\u00ab helija. Cena je sicer mo\u010dno odvisna od njegove \u010distosti, za standardno \u010distost (razred A oziroma 99,995-odstotno) pa so cene pred zadnjim dvigom zna\u0161ale okoli 15 dolarjev za kubi\u010dni meter.<\/p>\n

Poleg helija kot surovine bodo te\u017eavo predstavljale tudi velike cisterne za helij, v katerih se plin preva\u017ea. Te so obti\u010dale na neprimernih mestih, predvsem pa jih ni toliko, da bi lahko nenadoma podvojili dobave, \u010de bi bilo to potrebno. Trenutno v Ras Laffanu \u010dakajo cisterne helija, ki so jih napolnili \u0161e pred ustavitvijo proizvodnje in zaprtjem Hormu\u0161ke o\u017eine. Pred normalizacijo razmer bo treba te dostaviti strankam in jih prazne vrniti v Katar.<\/p>\n

Zakaj helij<\/p>\n

Helij je zaradi svojih lastnosti eden najdragocenej\u0161ih plinov. Njegove glavne odlike so vzgon oziroma majhna gostota, popolna inertnost ter izjemno nizka temperatura vreli\u0161\u010da (\u2013268,9 \u00b0C oziroma 4,2 K). V razli\u010dnih sektorjih so koristne razli\u010dne lastnosti.<\/p>\n

Baloni na sejmih poletijo v nebo, ker ima majhno gostoto, pri vdihovanju pa govorimo cvile\u010de, ker zvok v heliju potuje trikrat hitreje kot v zraku. Ker se helij precej slab\u0161e topi v vodi in pri visokih tlakih ne povzro\u010da omotice, potaplja\u010di pri globokih potopih uporabljajo posebne me\u0161anice zraka s helijem.<\/p>\n

V industriji je precej pomembnej\u0161a nizka temperatura vreli\u0161\u010da, kar omogo\u010da hlajenje do nizkih temperatur. Najla\u017eje namre\u010d predmete hladimo tako, da jih potopimo v kapljevino, ki ima nizko temperaturo vreli\u0161\u010da. Ta z odhlapevanjem odvaja toploto, in vse dokler ne odhlapi v celoti, vzdr\u017euje temperatura vreli\u0161\u010da. Kadar je \u2013196 \u00b0C dovolj, je seveda prva izbira poceni teko\u010di du\u0161ik, kadar pa \u017eelimo ni\u017eje, potrebujemo helij. In obstaja precej kosov opreme, ki jih je treba ohladiti bolj, denimo mo\u010dni elektromagneti v nuklearni magnetni resonanci, v velikem hadronskem trkalniku (LHC) ali pa zgolj instrumenti na satelitih.<\/p>\n

Vsako leto z radioaktivnim razpadom alfa na Zemlji nastane pribli\u017eno 3.000 ton helija.<\/p>\n

Posebej pomemben pa je helij tudi pri proizvodnji \u010dipov. Uporablja se za hitro hlajenje silicijevih rezin, ki morajo biti za brezhibno delovanje \u010dipov karseda \u010diste in v obliki monokristala. Hkrati delo, kadar potrebujejo inertno atmosfero, poteka ravno v heliju, z njim pa tudi prepihavajo in izpihavajo druge pline in ne\u010distote. Obenem ima helij zelo dobrodo\u0161lo visoko toplotno prevodnost, ki je pribli\u017eno \u0161estkrat vi\u0161ja od zraka. V proizvodnji \u010dipov odli\u010dno odvaja odve\u010dno toploto, globokomorske potaplja\u010de, ki \u017eivijo v helijevi atmosferi, pa bi pri sobni temperaturi zeblo.<\/p>\n

Uporaba helija v proizvodnji \u010dipov<\/p>\n

\u2022 odvajanje toplote z laserjev, zrcal, le\u010d in s substrata<\/p>\n

\u2022 odstranjevanje ne\u010disto\u010d<\/p>\n

\u2022 zagotavljanje inertnega okolja oziroma atmosfere<\/p>\n

\u2022 preverjanje tesnjenja<\/p>\n

\u2022 nosilni plin<\/p>\n

Toplotna prevodnost je klju\u010dna za hlajenje in stabilizacijo laserjev, ki fotojedkajo silicijeve rezine. Pri tem po\u010detju se spro\u0161\u010da veliko toplote, zaradi raztezanja materiala pa je za\u017eeleno, da se temperatura \u010dim manj spreminja. Helij zaradi visoke toplotne prevodnosti to toploto odli\u010dno odvaja. Hkrati omogo\u010da hlajenje vse do 4 K za vse komponente, kjer zgolj teko\u010di du\u0161ik ne zadostuje (v proizvodnji \u010dipov hlajenje to\u010dno na 4 K ni nujno). Helij je priro\u010den tudi za preverjanje tesnjenja, saj pobegne skozi vsako najmanj\u0161o luknjico.<\/p>\n

\u017darki upanja<\/p>\n

Helija ne bo zmanjkalo. QatarEnergy je pomemben proizvajalec, ni pa edini ali najve\u010dji. \u010ce bo cena helija rasla, bodo proizvodnjo pove\u010dali drugod, zlasti v ZDA. Lahko pa motnje trajajo nekaj tednov ali mesecev, kar je povsem dovolj, da cene helija in vseh odvisnih izdelkov zrastejo.<\/p>\n

\"Del<\/p>\n

Del obrata za proizvodnjo helija. Slika: QatarEnergy<\/p>\n

\u010ce ga bo prehodno zmanjkovalo, bodo prioritetno mesto pri dobavi dobili klju\u010dni porabniki, to sta medicina (magnetna resonanca) in vesoljska industrija (prepihavanje raket), sledili pa bodo proizvajalci \u010dipov. Nenujna raba, kamor sodijo rekreativno potapljanje, varjenje in konec koncev tudi rojstnodnevni baloni, bo prva odrezana, dasiravno je njihov prispevek k svetovni porabi zelo majhen.<\/p>\n

Cene pomnilnika so iz docela nepovezanih razlogov lani in letos \u017ee mo\u010dno zrasle (Nalo\u017eba leta, Monitor 01\/26). Povpra\u0161evanje po \u010dipih je zaradi razmaha umetne inteligence preseglo vsa pri\u010dakovanja, zato je proizvodnja pomnilnika postala ozko grlo, kar \u0161e najbolj ob\u010dutijo kupci, ki ne gradijo sistemov za umetno inteligenco. Ti so namre\u010d potisnjeni ob rob in nimajo druge mo\u017enosti, kot da konkurirajo z Nvidio in OpenAI, ki sta pripravljena pla\u010devati astronomske cene.<\/p>\n

\u010ce se bo helij \u0161e naprej dra\u017eil, bodo cene pomnilnika \u0161e malo vi\u0161je. Ali se bodo ponovno spustile, ko ga bo spet dovolj, je drugo vpra\u0161anje. Pred \u0161tirimi leti smo videli podobne strahove z neonom, ki ga je proizvajala ve\u010dinoma Ukrajina, a se je svetovno gospodarstvo hitro prilagodilo in poiskalo nadomestne vire. S helijem bo to nekoliko te\u017eje, ker vendarle potrebujemo nahajali\u0161\u010da in ga ne moremo pridobivati iz zraka, ne pa nemogo\u010de. Svet bo pre\u017eivel, na\u0161e denarnice pa nekoliko te\u017eje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Naro\u010di se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani! Navite cene \u010dipov,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":42951,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[2571,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-42950","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-dosje","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-technology","15":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116323532408728124","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42950","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42950"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42950\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42951"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42950"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42950"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42950"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}