{"id":43183,"date":"2026-03-31T15:35:09","date_gmt":"2026-03-31T15:35:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/43183\/"},"modified":"2026-03-31T15:35:09","modified_gmt":"2026-03-31T15:35:09","slug":"vlada-pripravlja-interventne-ukrepe-gospodarstveniki-zelijo-da-vkljucijo-vse-vrste-energentov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/43183\/","title":{"rendered":"Vlada pripravlja interventne ukrepe. Gospodarstveniki \u017eelijo, da vklju\u010dijo vse vrste energentov."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"GZS
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGZS je \u017ee pred dvema tednoma sklical prvi strate\u0161ki svet za energetski prehod, na katerem so skupaj z energetsko zbornico in predstavniki podjetij pod okriljem ministra za energijo za\u010deli usklajevati potrebne ukrepe. Foto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml.<\/p>\n

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po sestanku predstavnikov vlade in gospodarstva o energetski krizi zaradi vojne na Bli\u017enjem vzhodu poudaril, da se vsaka kriza najhitreje poka\u017ee v energetiki, zato mora dr\u017eava ukrepati hitro in usklajeno. Poudaril je, da je bilo kljub predvolilnemu \u010dasu v zadnjih tednih izvedenih ve\u010d klju\u010dnih potez, ki so stabilizirale trg naftnih derivatov in zmanj\u0161ale tveganja za gospodarstvo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Kumer je povedal, da se je Slovenija odzvala s \u0161tirimi sklopi ukrepov. Najprej je vlada posegla v cene tam, kjer je imela pristojnost, z zni\u017eanjem tro\u0161arin in CO2 dajatev, kar je ubla\u017eilo dvige na bencinskih servisih. Nato je sledilo spro\u0161\u010danje cen na avtocestah in ve\u010dja fleksibilnost za trgovce, da so se lahko preusmerjali med razli\u010dnimi prodajnimi mesti. Dr\u017eava je bila pripravljena uporabiti tudi blagovne rezerve, \u010de bi se pokazale resnej\u0161e motnje pri dobavi. Ob tem so bili sprejeti operativni ukrepi z logisti\u010dnimi zdru\u017eenji, da se je zagotovila neprekinjena oskrba bencinskih servisov, zlasti v obdobju, ko je cenovna metodologija povzro\u010dala mo\u010dan \u010dezmejni bencinski turizem.<\/p>\n

“\u0160karje so se odpirale, ker smo imeli regulirano 14-dnevno ceno, dr\u017eave okoli nas pa spro\u0161\u010dene trge. Tega zdaj ni ve\u010d, odlok smo umaknili in logistika se umirja,” je povedal minister.<\/p>\n

Po njegovih besedah je dogajanje opomin, da se mora Slovenija pripravljati tudi na najhuj\u0161e scenarije. Izku\u0161nje iz leta 2022 ostajajo klju\u010den vir znanja: “Pobrisati moramo prah z ukrepov, ki so se takrat izkazali za u\u010dinkovite. Dialog z gospodarstvom poteka zelo aktivno in ni razloga za paniko. \u017delimo se pripraviti na to, kar prihaja.”<\/p>\n

Kumer ocenjuje, da je Slovenija trenutno bistveno bolje pripravljena kot v preteklih krizah, predvsem na podro\u010dju elektrike in zemeljskega plina, saj so skladi\u0161\u010da polna, ni ve\u010djih remontov, trgovci pa imajo bolj\u0161i polo\u017eaj kot pred dvema letoma. Pri naftnih derivatih je bil narejen hiter in nujen odziv, ki je po njegovih besedah stabiliziral razmere.<\/p>\n

Vlada medtem pripravlja nov sve\u017eenj ukrepov, ki naj bi bil \u017ee ta teden sprejet na seji. Zajel bo tudi podporne mehanizme za podjetja. “\u017delimo, da je zakonodaja pripravljena takoj, ko bo za\u010del delovati novi sklic dr\u017eavnega zbora. Ukrepe pripravljamo skupaj z gospodarstvom, predlogi GZS-ja so vklju\u010deni,” je dejal minister in poudaril, da se Slovenija intenzivno vklju\u010duje tudi v dogovore na ravni EU-ja, saj so \u0161tevilni ukrepi, tako kot leta 2022, u\u010dinkovitej\u0161i, \u010de se sprejmejo usklajeno. Poleg tega si vlada prizadeva za raz\u0161iritev evropskih shem dr\u017eavne pomo\u010di, predvsem CISAF, ki omogo\u010da hitro pomo\u010d najbolj izpostavljenim sektorjem. Med prioritetami so tudi podalj\u0161anje sheme za posredne stro\u0161ke in zmanj\u0161anje prispevkov za OVE, kar bi neposredno zni\u017ealo stro\u0161ke podjetjem.<\/p>\n

“Na\u0161 cilj je hiter, operativen zakon in stabilna, cenovno konkuren\u010dna oskrba z energijo tudi v prihodnjem letu. Kjer je mogo\u010de, bomo uporabili ciljane ukrepe, ker posameznim podjetjem prinesejo ve\u010d kot enotni, razpr\u0161eni pristopi,” je sklenil Kumer.<\/p>\n

Slovenija med najbolj energetsko odvisnimi dr\u017eavami<\/p>\n

Glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc je opozoril, da je Slovenija med najbolj energetsko odvisnimi dr\u017eavami v EU-ju, saj skoraj polovico vseh potreb pokriva z uvo\u017eenimi naftnimi derivati in zemeljskim plinom. Kot pravi, trenutna kriza na Bli\u017enjem vzhodu za Slovenijo ne predstavlja resnega tveganja prekinitve dobave, je pa zato cenovno tveganje zelo izrazito.<\/p>\n

Rast svetovnih cen nafte in plina se namre\u010d takoj prelije tudi na evropske trge, pri \u010demer dodatne pritiske povzro\u010dajo napadi in zapore v Hormu\u0161ki o\u017eini, preusmerjanje ladijskih poti ter zaprtje ve\u010d rafinerij na Bli\u017enjem vzhodu. Zaradi tega so se cene nafte dvignile nad 100 dolarjev za 159-litrski sod\u010dek, stro\u0161ki predelave pa so posko\u010dili na okoli 40 dolarjev, kar potiska navzgor tudi cene derivatov v na\u0161em delu Evrope.<\/p>\n

Mo\u010dno so se podra\u017eile tudi prihodnje dobave zemeljskega plina, potem ko je Katar zaradi napadov razglasil vi\u0161jo silo. Cene za evropski trg so za naslednja \u010detrtletja narasle z okoli 30 na 50 evrov za megavatno uro, vi\u0161je pa ostajajo tudi napovedi za leto 2027. Elektrika se je za Slovenijo v drugi polovici leto\u0161njega leta podra\u017eila za od 35 do 40 odstotkov, za leto 2027 pa za pribli\u017eno \u010detrtino.<\/p>\n

Najbolj prizadeti so po Ivan\u010devih besedah kmetijstvo, prehranska industrija, prevozni\u0161tvo, \u0161ir\u0161a predelovalna industrija ter trgovina, saj se stro\u0161ki goriv, plina, embala\u017ee in logistike hitro prena\u0161ajo v cene, hkrati pa potro\u0161niki zaradi draginje odla\u0161ajo nenujne nakupe. Zaradi vztrajanja visokih cen je Ivanc dvignil tudi napoved inflacije, ki naj bi letos dosegla 3,4 odstotka, prihodnje leto pa 2,7 odstotka. Mednarodne institucije medtem \u017ee zni\u017eujejo napoved gospodarske rasti za evrsko obmo\u010dje, saj se stro\u0161ki energije vse hitreje prelivajo v gospodarstvo in pritiskajo na podjetja ter gospodinjstva.<\/p>\n

Zadnje sve\u017ee ocene OECD-ja, ECB-ja in Oxford Economics so pokazale, da naj bi se rast BDP-ja v obmo\u010dju evra zni\u017eala za 0,4 odstotne to\u010dke v 2026, na okoli 0,8 odstotka, rast cen pa naj bi se pospe\u0161ila na okoli od 2,6 do 2,9 odstotka. “Za Slovenijo predvidevam, da se bo povpre\u010dna rast cen povi\u0161ala z 2,3 na 3,4 odstotka v 2026, v 2027 pa z 2,3 na 2,7 odstotka. Revizijo napovedi realnega BDP-ja bo Analitika GZS-ja oblikovala v kratkem,” je \u0161e dodal Ivanc.<\/p>\n

Priprave gospodarstva na morebitno energetsko krizo<\/p>\n

Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal pa je pojasnila, da se gospodarstvo \u017eeli pripraviti na morebitno energetsko krizo pravo\u010dasno, \u0161e preden se razmere zaostrijo. GZS je \u017ee pred dvema tednoma sklical prvi strate\u0161ki svet za energetski prehod, na katerem so skupaj z energetsko zbornico in predstavniki podjetij pod okriljem ministra za energijo za\u010deli usklajevati potrebne ukrepe. Danes poteka \u017ee drugi tak posvet, ki po njenih besedah poteka umirjeno in brez panike, z jasnim ciljem pravo\u010dasno pripraviti re\u0161itve.<\/p>\n

Nahtigal poudarja, da se ukrepi, o katerih razpravljajo, opirajo na dobre prakse iz prej\u0161nje energetske krize. Kot pravi, je bistveno, da ukrepi zajamejo tako mala in srednja podjetja kot tudi velike industrijske sisteme. Pri elektri\u010dni energiji, kjer ima Slovenija v primerjavi z ve\u010d evropskimi dr\u017eavami \u0161e vedno zelo visoke cene, vidi najve\u010d prilo\u017enosti. Spomnila je na lani oblikovan mehanizem CISAF in nedavno sprejeti zakon o spodbujanju konkuren\u010dnosti elektrointenzivne industrije, ki \u010daka na odobritev Evropske komisije. Ob tem GZS predlaga raz\u0161iritev sheme povra\u010dila posrednih emisij ter podalj\u0161anje sheme SPTE, ki se izteka. Za mala in srednja podjetja zbornica predlaga ponovno uvedbo cenovne kapice za elektriko ter ni\u017ejo obdav\u010ditev energentov.<\/p>\n

Podobni poudarki veljajo tudi za zemeljski plin. Zaradi hitrega dviga cen v zadnjem mesecu GZS predlaga kapico na ceno plina in ponovno uveljavitev interventnega zakona za pomo\u010d podjetjem, ki se je izkazal kot u\u010dinkovit v obdobju po covidni krizi. Pozivajo tudi k zni\u017eanju dajatev, vklju\u010dno s CO2 prispevki, zlasti pri pogonskih gorivih, kjer so podra\u017eitve v Sloveniji hitrej\u0161e kot v okolici. Po njenih besedah je mogo\u010de pragmati\u010dno uporabiti tudi model iz Italije in Avstrije, kjer podjetja del stro\u0161kov goriva dobijo povrnjenih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u010clani
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010clani vlade pripravljajo izhodi\u0161\u010da za interventne ukrepe za krepitev odpornosti zaradi zaostrenih geopoliti\u010dnih razmer. Foto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tDelovni sestanek vlade<\/p>\n

\u010clani vlade so \u017ee pred tem na delovnem sestanku za\u010deli pripravo izhodi\u0161\u010d za interventne ukrepe, ki so zaradi zaostrenih geopoliti\u010dnih razmer klju\u010dni za krepitev odpornosti dr\u017eave na podro\u010djih gospodarstva, prehranske varnosti, kmetijstva in energetike.<\/p>\n

“Ti bodo sledili usmeritvam predsednika vlade Roberta Goloba, ki je \u017ee ve\u010dkrat poudaril pomen pravo\u010dasnega, odlo\u010dnega in usklajenega odzivanja dr\u017eave v razmerah pove\u010dane negotovosti, pri \u010demer mora biti v ospredju za\u0161\u010dita ljudi in gospodarstva,” so zapisali v kabinetu predsednika vlade.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"GZS je \u017ee pred dvema tednoma sklical prvi strate\u0161ki svet za energetski prehod, na katerem so skupaj z…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":43184,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[10852,59,61,62,37,58,60,38,1611,1306],"class_list":["post-43183","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-priprava","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-ukrepi","tag-vlada"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116324527266382639","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/43183","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=43183"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/43183\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/43184"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=43183"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=43183"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=43183"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}