{"id":43358,"date":"2026-03-31T17:57:11","date_gmt":"2026-03-31T17:57:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/43358\/"},"modified":"2026-03-31T17:57:11","modified_gmt":"2026-03-31T17:57:11","slug":"letna-stopnja-inflacije-marca-pri-25-odstotka-visja-kot-pred-letom-dni-in-nizja-kot-februarja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/43358\/","title":{"rendered":"Letna stopnja inflacije marca pri 2,5 odstotka \u2013 vi\u0161ja kot pred letom dni in ni\u017eja kot februarja"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa mese\u010dni ravni so se marca najbolj podra\u017eili obla\u010dila in obutev, zni\u017eale pa so se cene po\u010ditni\u0161kih paketov in elektri\u010dne energije. Foto: BoBo<\/p>\n

Po podatkih Statisti\u010dnega urada RS (Surs) so se storitve v Sloveniji v primerjavi z marcem lani podra\u017eile povpre\u010dno za 3,7 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dra\u017eje za 2,7 odstotka, trajno blago pa za 0,5 odstotka, medtem ko so se cene poltrajnega blaga v povpre\u010dju zni\u017eale za 0,1 odstotka.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

K letni inflaciji so najve\u010d, 0,7 odstotne to\u010dke, prispevale podra\u017eitve v skupini stanovanja, voda, elektri\u010dna energija, plin in druga goriva (za 5,8 odstotka). Za 0,5 odstotne to\u010dke so inflacijo vi\u0161ale vi\u0161je cene hrane in brezalkoholnih pija\u010d (za 2,6 odstotka), po 0,3 odstotne to\u010dke so dodale dra\u017eje zavarovalne in finan\u010dne storitve (za 9,5 odstotka) ter alkoholne pija\u010de in tobak (za 5,3 odstotka), po 0,2 odstotne to\u010dke pa podra\u017eitve v skupinah zdravstvo (za 4,0 odstotka) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,1 odstotka). Na drugi strani so inflacijo za 0,2 odstotne to\u010dke ubla\u017eile ni\u017eje cene v skupini prevoz (za 1,1 odstotka).<\/p>\n

K mar\u010devski inflaciji je medtem najve\u010d, 0,5 odstotne to\u010dke, prispevalo zvi\u0161anje cen obla\u010dil in obutve, predvsem zaradi sezonske menjave kolekcij \u2013 obla\u010dila so se podra\u017eila za 8,9 odstotka, \u010devlji in druga obutev za 3,7 odstotka. Po 0,1 odstotne to\u010dke so dodale vi\u0161je cene zavarovanj, povezanih s prevozom (za 6,9 odstotka), ter goriv in maziv za osebna prevozna sredstva (za 2,7 odstotka), 0,2 odstotne to\u010dke pa \u0161e preostale mese\u010dne podra\u017eitve.<\/p>\n

Na drugi strani so inflacijo na mese\u010dni ravni za 0,5 odstotne to\u010dke ubla\u017eile ni\u017eje cene po\u010ditni\u0161kih paketov, ki so ob koncu zimske sezone padle za 12,7 odstotka. Pocenitve elektri\u010dne energije (za 6,1 odstotka) so inflacijo dodatno zni\u017eale za 0,2 odstotne to\u010dke.<\/p>\n

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, je bila marca 2,4-odstotna, potem ko je bila februarja 2,8-odstotna, marca lani pa 2,2-odstotna. Mese\u010dna rast cen je marca zna\u0161ala 0,4 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povpre\u010dju vi\u0161je za 4,1 odstotka, cene blaga pa za 1,5 odstotka. Blago dnevne porabe se je podra\u017eilo za 2,2 odstotka in trajno blago za 0,1 odstotka, medtem ko so cene poltrajnega blaga v povpre\u010dju ostale nespremenjene.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tV evrskem obmo\u010dju najvi\u0161ja medletna inflacija na Hrva\u0161kem<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tRast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din v dr\u017eavah z evrom se je marca okrepila. Medletna stopnja inflacije je bila 2,5-odstotna, kar je 0,6 odstotne to\u010dke ve\u010d kot februarja, je v prvi oceni navedel evropski statisti\u010dni urad Eurostat.<\/p>\n

Najbolj so se podra\u017eile energija in storitve. Cene energije so bile marca v povpre\u010dju za 4,9 odstotka vi\u0161je kot pred letom dni, cene storitev pa so se okrepile za 3,2 odstotka.<\/p>\n

Hrana, alkohol in toba\u010dni izdelki so bili za 2,4 odstotka dra\u017eji kot marca lani. Industrijsko blago brez energentov se je v letu dni podra\u017eilo za 0,5 odstotka.<\/p>\n

Najvi\u0161jo stopnjo inflacije med evrskimi dr\u017eavami, za katere je imel Eurostat podatke, je imela Hrva\u0161ka (4,7 odstotka). Sledijo Litva (4,5 odstotka) in Luksemburg (3,8 odstotka). Najni\u017eja je bila rast cen na Cipru in v Italiji (v obeh primer 1,5 odstotka).<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tSlovenija v lanskem letu zvi\u0161ala primanjkljaj<\/p>\n

Surs je sporo\u010dil tudi zadnje podatke o javnofinan\u010dnem primanjkljaju. Lani je ta zna\u0161al 1,749 milijarde evrov ali 2,5 odstotka BDP-ja, medtem ko je leta 2024 zna\u0161al 594 milijonov evrov oz. 0,9 odstotka BDP-ja. Bruto dolg je konec lanskega leta dosegel 46,324 milijarde evrov ali 65,7 odstotka BDP-ja in se je nominalno zvi\u0161al, relativno glede na BDP pa se je zni\u017eal za 0,7 odstotne to\u010dke.<\/p>\n

V letu 2025 sta podsektorja centralna dr\u017eava in lokalna dr\u017eava ustvarila primanjkljaj v vi\u0161ini 1,686 milijarde oz. 80 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa prese\u017eek v vrednosti 17 milijonov evrov. Skupni primanjkljaj sektorja dr\u017eava je bil nominalno za 1,155 milijarde evrov ve\u010dji kot v letu 2024, so sporo\u010dili iz statisti\u010dnega urada. Prihodki dr\u017eave so bili lani s 33,219 milijarde evrov za nekaj nad osem odstotkov vi\u0161ji kot predlani. Izdatki dr\u017eave so se v medletni primerjavi zvi\u0161ali za 11,6 odstotka na 34,969 milijarde evrov.<\/p>\n

Bruto dolg sektorja dr\u017eava je konec leta 2025 dosegel 65,7 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). V primerjavi s koncem leta 2024 se je nominalno zvi\u0161al za 1,569 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je zni\u017eal za 0,7 odstotne to\u010dke, so navedli statistiki. Pri tem je dolg dr\u017eave na centralni ravni zna\u0161al 45,326 milijarde evrov oz. 64,3 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 1,296 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP-ja.<\/p>\n

Skladno z revizijsko politiko so bile zaradi vklju\u010ditve posodobljenih podatkovnih virov spremenjene nekatere statistike za leto 2024. Po reviziji je bil po njihovih navedbah primanjkljaj sektorja dr\u017eava za leto 2024 ni\u017eji za 42 milijonov evrov, dolg pa za 150 milijonov evrov.<\/p>\n

V sektorju dr\u017eava tudi v zadnjem \u010detrtletju lani rast skupnih prihodkov<\/p>\n

V statisti\u010dnem uradu so objavili tudi podatke za zadnje \u010detrtletje lani. Dr\u017eava je v tem \u010detrtletju ustvarila primanjkljaj v vrednosti 699 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP-ja. V enakem obdobju predlani je ustvarila prese\u017eek v vrednosti 17 milijonov evrov. Rast skupnih izdatkov dr\u017eave je bila v zadnjem lanskem \u010detrtletju za 8,6 odstotne to\u010dke vi\u0161ja od rasti skupnih prihodkov.<\/p>\n

V sektorju dr\u017eava je bilo 20. \u010detrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so zna\u0161ali 8,991 milijarde evrov. Od prihodkov v enakem \u010detrtletju leto prej so bili ve\u010dji za 8,1 odstotka.
Prihodke so tudi to \u010detrtletje nominalno najbolj pove\u010dali socialni prispevki, ki so bili vi\u0161ji za 10,1 odstotka. Prihodki od transferjev kapitala so se pove\u010dali za 64,7 odstotka, dav\u010dni prihodki za 4,7 odstotka, prihodki od obresti pa so se zmanj\u0161ali za 36,8 odstotka.<\/p>\n

Skupni izdatki dr\u017eave so zna\u0161ali 9,691 milijarde evrov in so bili v primerjalnem obdobju vi\u0161ji za 16,8 odstotka. Nominalno so se najbolj ali za 12,5 odstotka pove\u010dala socialna nadomestila v denarju in naravi. Sredstva za zaposlene so bila ve\u010dja za 17,7 odstotka, izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva za 28,8 odstotka, izdatki za obresti pa za 12,4 odstotka.<\/p>\n

Finan\u010dno ministrstvo je v prora\u010dunskem na\u010drtu za leto\u0161nje leto, ki ga je lansko jesen poslalo Evropski komisiji, za celotno leto 2025 primanjkljaj ocenilo na 1,7 milijarde evrov oz. 2,4 odstotka BDP-ja. Banka Slovenije in tudi Evropska komisija sta medtem napovedali nekoliko ni\u017ejo raven, in sicer 2,1 oz. 2,2 odstotka BDP-ja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na mese\u010dni ravni so se marca najbolj podra\u017eili obla\u010dila in obutev, zni\u017eale pa so se cene po\u010ditni\u0161kih paketov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":43359,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,4335,5698,84,83,62,37,58,60,38,556],"class_list":{"0":"post-43358","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-inflacija","11":"tag-marec","12":"tag-poslovni","13":"tag-poslovni-svet","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-surs"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116325085570871674","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/43358","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=43358"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/43358\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/43359"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=43358"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=43358"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=43358"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}