![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-A37A8648-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Na najmanj\u0161em ljubljanskem trgu vodnjak Zlata deklica stoji od leta 1981. Foto: Toma\u017e Skale<\/p>\n
Zlata deklica bo zasijala: Obnova vodnjaka pred najstarej\u0161o ljubljansko hi\u0161o<\/p>\n
Za\u010dela se bo obnova vodnjaka Zlata deklica na Ribjem trgu. Dela bodo trajala predvidoma mesec dni.<\/p>\n
Po skoraj tridesetih letih bo vodnjak Zlata deklica na Ribjem trgu do\u017eivel celovito prenovo. Vodnjak bodo pregledali, o\u010distili, utrdili in restavrirali kamnite elemente ter, \u010de bo treba, posodobili pripadajo\u010de instalacije, so sporo\u010dili z ljubljanske ob\u010dine. Dodali so \u0161e podatek, da bo obnova stala skoraj 20.000 evrov z davkom, dela pa bodo predvidoma potekala en mesec.<\/p>\n
![\"Zlata](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-1055952-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Po skoraj tridesetih letih bo vodnjak Zlata deklica\u00a0do\u017eivel celovito prenovo. Foto: Toma\u017e Skale<\/p>\n
Kip Zlate deklice, ki zliva vodo iz vr\u010da, izvira iz druge polovice 19. stoletja, ko je nastal kot zaklju\u010dna skulptura vodnjaka. Prvotno je bila podoba vodne nimfe vlita v \u017eelezno sivo litino, povr\u0161ina pa je bila pozla\u010dena. Vodnjak je sprva stal v Tivoliju, pribli\u017eno tam, kjer je bil nekdaj letni kino. Prav zaradi vzpostavitve letnega kina so vodnjak prestavili na rob gozda ob Jesenkovo sprehajalno pot. V za\u010detku osemdesetih let prej\u0161njega stoletja so kip prvi\u010d restavrirali, nato pa je z vodnjakom leta 1981 dobil svoj prostor na Ribjem trgu ob Ljubljanici. To je sledilo pobudi Ple\u010dnika, ki je na tem majhnem ljubljanskem trgu predvidel sodobni poudarek, po mo\u017enosti s kovanim predmetom. Atmosferski vplivi in vandalizem so kip v naslednjih letih mo\u010dno po\u0161kodovali, zato je bila leta 1997 potrebna ponovna temeljita obnova in celo delna rekonstrukcija. Iz umetne smole so izdelali tudi kopijo izvornega lito\u017eeleznega kipa, ki je za zunanje vplive bolj odporna.<\/p>\n
Vodnjak na najmanj\u0161em mestnem trgu<\/p>\n
Vodnjak z zlato deklico stoji sredi najmanj\u0161ega mestnega trga, ki se je po potresu leta 1895 razvil iz nekdanje Ribje ulice. Na njej sta bili od 16. stoletja ribi\u0161ki pristan in ribja tr\u017enica, kar pojasnjuje tudi izvor imena. Posebnost tega ljubljanskega mikroprostora je tudi, da je na njem na \u0161tevilki 2, z vhodom v prvo nadstropje na Stritarjevi 7, najstarej\u0161a datirana hi\u0161a v mestu. Zgrajena je bila leta 1528, na njenem pro\u010delju pa je viden tudi grb njenega prvega lastnika, veletrgovca Volka Boscha oziroma Poscha, ki je bil kratek \u010das tudi ljubljanski \u017eupan. V Boschevi hi\u0161i, ki ji pravijo tudi Pol\u017eeva hi\u0161a, je leta 1562 \u017eivel reformator Primo\u017e Trubar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na najmanj\u0161em ljubljanskem trgu vodnjak Zlata deklica stoji od leta 1981. Foto: Toma\u017e Skale Zlata deklica bo zasijala:…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":43428,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[2643,124,15554,15553,62,37,58,60,38,15555],"class_list":{"0":"post-43427","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-dediscina","9":"tag-ljubljana","10":"tag-obnova-vodnjaka","11":"tag-ribji-trg","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-vodnjak-zlata-deklica"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116325392412174012","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/43427","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=43427"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/43427\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/43428"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=43427"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=43427"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=43427"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}