{"id":43840,"date":"2026-04-01T05:26:09","date_gmt":"2026-04-01T05:26:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/43840\/"},"modified":"2026-04-01T05:26:09","modified_gmt":"2026-04-01T05:26:09","slug":"rekorden-mesecni-skok-cen-nafte-po-zalivski-vojni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/43840\/","title":{"rendered":"Rekorden mese\u010dni skok cen nafte po zalivski vojni"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Borzniki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBorzniki so marca z zaskrbljenostjo spremljali rast cen nafte. Tudi za sod ameri\u0161ke lahke nafte je treba zdaj prvi\u010d po za\u010detku vojne v Ukrajini leta 2022 \u017ee pla\u010dati ve\u010d kot 100 dolarjev, saj je vpra\u0161anje, kdaj bo promet skozi Hormu\u0161ko o\u017eino spet potekal normalno. Strokovnjaki svetovalnega podjetja za energetske trge FGE NexantECA ocenjujejo, da bi se lahko cene nafte povzpele na 150 ali celo 200 dolarjev za 159-litrski sod, \u010de bi skoraj popolna blokada Hormu\u0161ke o\u017eine trajala \u0161e naslednjih \u0161est do osem tednov. Tedensko to pomeni izgubo 100 milijonov sodov nafte. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV ZDA je padel pomemben mejnik: za galono (3,785 litra) bencina je treba v povpre\u010dju od\u0161teti ve\u010d kot \u0161tiri dolarje oziroma pribli\u017eno dolar ve\u010d kot pred za\u010detkom vojen v Iranu. Cena dizla se je v tem obdobju povzpela za ve\u010d kot dolar in pol, na povpre\u010dno skoraj 5,50 dolarja. Foto: Reuters<\/p>\n

Vojna v Iranu je na novo preme\u0161ala karte. Ob drasti\u010dno vi\u0161jih cenah nafte (zdaj se je \u0161e ameri\u0161ka lahka nafta WTI povzpela nad 100 dolarjev) in nekaterih prekinjenih dobavnih verigah se svetu ne pi\u0161e ni\u010d dobrega. Kdaj se bo vojna kon\u010dala, lahko le ugibamo. Donald Trump je v torek z izjavo, da ne bo ve\u010d dolgo trajala (tudi \u010de ne bo re\u0161itve glede Hormu\u0161ke o\u017eine), trgom vsaj kratkoro\u010dno spet vliv precej upanja. Dow Jones se je zvi\u0161al za 2,4 odstotka (to pomeni rast za ve\u010d kot 1000 to\u010dk), S & P 500 za 2,9 odstotka, tehnolo\u0161ki NASDAQ celo za 3,8 odstotka. S & P 500 je marca vseeno zdrsnil za pet odstotkov, kar je njegov najve\u010dji mese\u010dni padec v zadnjih \u0161tirih letih. Nafta brent, ki je bila v ponedeljek \u017ee pri 115 dolarjih, se je zve\u010der po izjavi iranskega predsednika, da je pod dolo\u010denimi pogoji pripravljen kon\u010dati vojno, spustila pod 105 dolarjev.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Zlato marca cenej\u0161e za 12 odstotkov
Ker so se pri\u010dakovanja o tem, kak\u0161na bo prihodnja denarna politika centralnih bank (ker inflacija dviguje glavo, zdaj nih\u010de ve\u010d ne pri\u010dakuje, da bosta Fed in ECB ni\u017eala obrestne mere), je dolar spremenil smer in se za\u010del krepiti, zahtevane donosnosti obveznic so \u0161le navzgor, plemenite kovine pa so prej\u0161nji mesec vidno izgubljale. Te\u010daj 31,1-gramske un\u010de je padel za 12 odstotkov. To je najve\u010dji padec zlata v enem mesecu po oktobru 2008, ko je cena strmoglavila za 17 odstotkov. \u017de takrat je bilo o\u010ditno, da lahko dogodki, ki bi morali v teoriji pod\u017egati cene zlata, na zlato ob\u010dasno vplivajo tudi negativno, \u010de seveda celoten finan\u010dni sistem kri\u010di po prepotrebni likvidnosti. V tak\u0161nih razmerah prodajnemu pritisku ne morejo uiti niti plemenite kovine. Ob tokratnem padcu je seveda treba upo\u0161tevati \u0161ir\u0161i kontekst in visoko rast cen zlata v mesecih prej.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tehnolo\u0161ke
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTehnolo\u0161ke delnice, ki letos zelo trpijo (Microsoftove so se pocenile za 22 odstotkov, kar je najve\u010dji \u010detrtletni padec po letu 2008), so \u0161le v torek ob\u010dutno navzgor, Nvidijine so se podra\u017eile za 5,6 odstotka, \u0161e vedno pa so osem odstotkov ni\u017eje kot na za\u010detku leta. Foto: Reuters<\/p>\n

Fed se za zdaj \u0161e ne boji inflacijskih pritiskov
Na za\u010detku tedna je dal finan\u010dnim trgom nekaj zagona tudi Jerome Powell. Guverner ameri\u0161ke centralne banke je namre\u010d izjavil, da trenutni naftni \u0161ok ni bistveno ogrozil dolgoro\u010dnih inflacijskih pri\u010dakovanj in da Fedu za zdaj \u0161e ni treba reagirati. “Obstaja tveganje navzdol za trg dela, zato bi bilo smiselno ohraniti nizke obrestne mere, vendar pa obstaja tudi tveganje navzgor za inflacijo,” je povedal Powell in dodal, da za zdaj ameri\u0161ki centralni banki \u0161e ni treba ukrepati. Powell je tudi poudaril, da inflacija \u017ee pet let presega dvoodstotni cilj centralne banke, k \u010demur je prispevala vrsta \u0161okov: trk mo\u010dnega povpra\u0161evanja in omejene ponudbe ob ponovnem odpiranju sveta po zaprtjih zaradi pandemije in v zadnjem \u010dasu tudi, kot je dejal predsednik Feda, precej manj\u0161i \u0161ok zaradi carin. “Zdaj se soo\u010damo \u0161e z energetskim \u0161okom. Nih\u010de ne ve, kako velik bo. Veliko prezgodaj je, da bi to vedeli.”<\/p>\n

leto\u0161nja spremembavrednostDow Jones (New York)-3,6 %46.341 to\u010dkS & P 500 (New York)-4,6 %6.528 to\u010dkNASDAQ (New York)<\/p>\n

-7,1 %<\/p>\n

21.590 to\u010dkSTOXX 600 (Evropa)-1,5 % <\/p>\n

583 to\u010dk<\/p>\n

SBITOP (Ljubljana)<\/p>\n

+9,5 %<\/p>\n

2.742 to\u010dkdolarski indeks+1,6 %99,9 to\u010dkenafta brent<\/p>\n

+70 %<\/p>\n

103,7 USDzlato+8,3 %4.680 USDbitcoin<\/p>\n

-23 %<\/p>\n

68.000 USD<\/p>\n

10-letna obveznica (ZDA)<\/p>\n

+12 bazi\u010dnih to\u010dk<\/p>\n

4,30 %<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mineva
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMineva 50 let, odkar so Steve Jobs, Steve Wozniak in Ronald Wayne (\u017ee po nekaj dneh je zapustil svoja kolega) ustanovili podjetje Apple. \u010ceprav Apple ni izumil osebnih ra\u010dunalnikov, MP3-predvajalnikov, pametnih telefonov ali tablic, je na\u0161tete proizvode mojstrsko izpopolnil in bil dolga leta najvrednej\u0161e podjetje na svetu. Kdor je ob za\u010detku kotacije Applovih delnic na borzi (1980) vlo\u017eil 1000 dolarjev, je to zdaj vredno ve\u010d kot tri milijone dolarjev. Foto: Reuters<\/p>\n

V Nem\u010diji vi\u0161ja inflacija kot v Sloveniji
Mese\u010dna rast cen nafte je bila pri brentu marca 42-odstotna. Ko je bil v ponedeljek brent nad 115 dolarji, je kazalo celo na rekorden (okrog 60-odstoten) mese\u010dni skok nafte, a rekord ostaja v lasti avgusta 1990, ko so po ira\u0161ki invaziji na Kuvajt cene \u010drnega zlata podivjale za okrog 45 odstotkov. V tem tednu je bilo oziroma bo objavljenih kar nekaj pomembnih makroekonomskih podatkov. Evrska inflacija je pospe\u0161ila najmo\u010dneje po letu 2022, in sicer z 1,9 na 2,5 odstotka letno. Tak\u0161na je bila marca tudi letna inflacija v Sloveniji, s \u010dimer je bila malce ni\u017eja kot v Nem\u010diji (2,7 %). V petek bodo v ZDA objavili podatke o mar\u010devskih gibanjih na trgu dela. Ameri\u0161ki delodajalci naj bi (po negativnem februarju, ko je bilo izbrisanih 92 tiso\u010d slu\u017eb) skupaj ustvarili neto 55 tiso\u010d novih delovnih mest, brezposelnost pa naj bi zna\u0161ala 4,4 odstotka.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Borzniki so marca z zaskrbljenostjo spremljali rast cen nafte. Tudi za sod ameri\u0161ke lahke nafte je treba zdaj…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":43841,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,5324,82,15633,3088,84,83,62,37,58,60,38,5447],"class_list":{"0":"post-43840","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene-nafte","10":"tag-economic","11":"tag-fed","12":"tag-mmc-jev-borzni-komentar","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-vojna-v-iranu"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116327794703036904","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/43840","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=43840"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/43840\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/43841"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=43840"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=43840"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=43840"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}