![\"Tablica](\"\/media\/img\/15\/51\/05a601d8706b9ae01ed7.jpeg\"\/)
<\/p>\nSlovenija uvaja obvezno oznako CAV, ki jo bodo morala imeti name\u0161\u010dena vozila med avtonomno vo\u017enjo. Zakaj smo edini, ki smo se odlo\u010dili za tak\u0161no \u0161ir\u0161i javnosti nepoznano kratico?<\/p>\n
Ministrstvo za infrastrukturo je pred kratkim objavilo predlog posodobljenega pravilnika o delih in opremi vozil. Popravek temelji na zahtevah spremenjenega zakona o pravilih cestnega prometa, ki je leta 2021 dodal nov, 27.a \u010dlen. Ta je pravno uokviril definicijo avtomatiziranih\u00a0sistemov v motornih vozilih po mednarodnih standardih. V skladu z zakonom avtonomna vo\u017enja, ko voznik ne upravlja aktivno vozila, temve\u010d je samo prisoten, ni dovoljena kar povprek, temve\u010d na vnaprej ozna\u010denih odsekih. Voznik mora biti v vsakem trenutku pripravljen, da prevzame nadzor nad vozilom.<\/p>\n
Prav tako je zakon predvidil obvezno oznako ‘CAV’ na tak\u0161nem vozilu. Gre za okraj\u0161avo strokovnega izraza ‘Connected and Automated Vehicles.’\u00a0<\/p>\n
Nenavadna oznaka prehodne narave<\/p>\n
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratu\u0161ek, vseeno menijo, da bo oznaka omogo\u010dala prepoznavnost avtomatiziranih vozil “v fazi preizku\u0161anja ter pove\u010danju prometne varnosti, saj druge udele\u017eence in nadzorne organe obve\u0161\u010da, da gre za vozilo z avtomatiziranimi funkcijami.”<\/p>\n
Na vpra\u0161anje \u017durnala24, ali bo kratica CAV dovolj razumljiva za ostale voznike, pa na ministrstvu odgovarjajo, da bo razumevanje njenega pomena zagotovljeno z dodatnim obve\u0161\u010danjem in ozave\u0161\u010danjem.\u00a0<\/p>\n
Klju\u010dno pri razumevanju oznake CAV pa je, da jo bodo morala uporabljati le za vozila, ki se preizku\u0161ajo v prometu na na\u010din, kot to predvideva omenjeni 27.a \u010dlen ZPrCP. Te oznake torej ne bo treba uporabljati serijskim vozilom, ki imajo homologirane sisteme avtonomne vo\u017enje, poudarjajo na ministrstvu.<\/p>\n
“Oznaka ima smisel predvsem v zgodnji fazi uvajanja te tehnologije na na\u0161e ceste ko so tak\u0161na vozila redka in dru\u017eba \u0161e ni navajena njihove prisotnosti. Lahko pri\u010dakujemo, da je tak\u0161na oznaka prehodne narave,” \u0161e pravijo na MZI.<\/p>\n
Ob tem pa na ministrstvu dodajajo, da v Sloveniji v tem trenutku \u0161e niso dolo\u010deni stalni cestni odseki, na katerih bi bilo dovoljeno testiranje avtonomnih vozil.<\/p>\n
Kako boste prepoznali avtonomno vozilo na testu?<\/p>\n
Novosti v pravilniku na podlagi zakona\u00a0natan\u010dneje dolo\u010dajo, kako bo izgledala dodatna obvezna oznaka. <\/p>\n
Za razliko od zelene oznake\u00a0L, ki jo morajo imeti avti z voznikom pripravnikom za volanom, bo oznaka za avtonomna vozila rde\u010de barve in z napisom ‘CAV’\u00a0v beli barvi. <\/p>\n
Oznaka mora biti odsevna,\u00a0navedene so minimalne dimenzije 120×120 mm, dovoljene pa bodo tudi ve\u010dje izvedbe. Ozna\u010dba bo morala biti name\u0161\u010dena\u00a0na “levi polovici zadnje strani avtomatiziranega vozila.”<\/p>\n
<\/p>\n
\u017durnal24 <\/p>\n
‘CAV,’ ‘TESZT,’ ‘Automatisiertes Fahren’ … Katero testno oznako prepoznate?<\/p>\n
Slovenija je po dostopnih podatkih edina dr\u017eava v Evropi in \u0161ir\u0161e, ki se je glede ozna\u010devanja testnih avtonomnih vozil odlo\u010dila za oznako ‘CAV.’\u00a0Mad\u017earska, ki je glede vlaganja v testiranje avtonomne vo\u017enje med vodilnimi dr\u017eavami v Evropi, na primer uporablja oznako ‘TESZT,’ v Nem\u010diji je za tak\u0161na vozila v javnem prometu predvidena oznaka ‘Automatisiertes Fahren,’\u00a0v Avstriji ‘Testfahrzeug’, v Franciji ‘Vehicule Autonome’.\u00a0<\/p>\n
Da niti dr\u017eave \u010dlanice\u00a0Evropske unije ne uporabljajo enotne oznake, je ‘krivo’ neregulirano podro\u010dje, torej avtonomija dr\u017eav podpisnic Dunajske konvencije glede oznak vozil v posamezni podpisnici.\u00a0<\/p>\n
Avtonomna vo\u017enja bo v prihodnosti imela vse bolj pomembno vlogo v na\u010dinu upravljanja prometa, z njeno pomo\u010djo se bo tudi mo\u010dno zmanj\u0161alo \u0161tevilo prometnih nesre\u010d, ki so posledica \u010dlove\u0161kih napak. Tehnologija ima na za\u010detku \u0161e veliko izzivov, ki pa jih sku\u0161ajo tako proizvajalci vozil kot upravitelji infrastrukture z razli\u010dnimi testnimi projekti nasloviti na na\u010din, da bo tehnologija delovala varno ne glede na okolje (avtoceste, urbana sredi\u0161\u010da …).<\/p>\n
Na Kitajskem, ki je danes ena od vodilnih sil pri uvajanju avtonomne vo\u017enje v prakti\u010dno uporabo, tako avtomobili med vo\u017enjo lahko \u017ee aktivno komunicirajo med seboj in z ostalo infrastrukturo,\u00a0na primer semaforji, kar pomaga pri bolj teko\u010dem prometu.\u00a0Tudi v ZDA marsikje po mestnih cestah \u017ee vozijo samodejni taksiji brez voznika. Seveda je glede tega primernost neke infrastrukture\u00a0lahko zelo odvisna od preteklega na\u010drtovanja \u0161iritev\u00a0mest.<\/p>\n
Nekateri serijski avtomobili, ki so na prodaj v Evropi, \u017ee imajo tehnologijo V2X\u00a0komuniciranja. Kljub temu je v\u00a0Evropi sodobna uporaba povezljivih vozil \u0161e v povojih, v primeru Sloveniji niti to ne.\u00a0“V Sloveniji za zdaj \u0161e ni vzpostavljena sistemska pravna podlaga za \u0161ir\u0161o uporabo tehnologije V2X (povezovanje vozil z infrastrukturo) ali za uporabo popolnoma avtonomnih vozil stopnje 5 v javnem prometu,” so odgovorili na ministrstvu.\u00a0<\/p>\n