{"id":43917,"date":"2026-04-01T07:00:16","date_gmt":"2026-04-01T07:00:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/43917\/"},"modified":"2026-04-01T07:00:16","modified_gmt":"2026-04-01T07:00:16","slug":"ljudje-bodo-spet-poleteli-do-lune","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/43917\/","title":{"rendered":"Ljudje bodo spet poleteli do Lune"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"S
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tS plo\u0161\u010dadi 39B je neko\u010d poletela odprava Apollo 10. Foto: Nasa<\/p>\n

Raketa SLS (Space Launch System) \u010daka na izstrelitveni plo\u0161\u010dadi 39B na Cape Canaveralu (Florida, ZDA). Izstrelitev je predvidena ob 00.24 po na\u0161em \u010dasu, \u010dasovno okno bo odprto dve uri. \u010ce dana\u0161nji poskus spodleti, bodo nove prilo\u017enosti na voljo vsak dan do vklju\u010dno 6. aprila in nato \u0161e 30. aprila. Nasa je pri izstrelitvi omejena s polo\u017eajem Lune glede na Zemljo. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Video: Uradni Nasin prenos, ki se bo za\u010del ob 19. uri<\/p>\n

Video: Stalen prenos z izstreli\u0161\u010da<\/p>\n

Na odpravi Artemis II bodo ljudje prvi\u010d po letu 1972 leteli do Lune. Na Luni pa ne bodo pristali, niti ne bodo vstopili v njeno orbito, temve\u010d jo bodo obleteli in se nemudoma odpravili nazaj proti Zemlji. <\/p>\n

To bo prva prilo\u017enost za ve\u010dino Slovencev, da si ogledajo \u010dlove\u0161ko odpravo na Luno. Prej\u0161nja prilo\u017enost je bila leta 1972 z misijo Apollo 17, kar pomeni, da jo najbr\u017e pomnijo starej\u0161i od 65 let. <\/p>\n

Odprava bo trajala deset dni, oblet Lune bo potekal \u0161esti dan, najbolj napeti del pa bo \u2013 poleg izstrelitve \u2013 vrnitev v ozra\u010dje na koncu misije. <\/p>\n

Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdr\u017eujejo \u017eivljenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po na\u010drtih. Opravili bodo tudi preizkuse vpliva vesoljskega sevanja na zdravje posadke. <\/p>\n

Artemis II je druga v zaporedju vse zahtevnej\u0161ih odprav \u010dloveka zunaj neba Zemlje. V okviru programa Artemis se bo \u010dlovek vrnil na Luno in na njej zgradil postojanko. Tam se bo u\u010dil dolgotrajnega \u017eivljenja na drugem nebesnem telesu z izkori\u0161\u010danjem lokalnih surovin v lunarnem prahu in zalogah vodnega ledu. <\/p>\n

Gre za kulminacijo desetletij razvoja in skoraj 80 milijard potro\u0161enih dolarjev, ki so jih Ameri\u010dani v vsem tem \u010dasu vlo\u017eili v svoj lunarni program. Vse skupaj pa poteka ob robu vesoljske tekme s Kitajsko. Azijska velesila je namre\u010d napovedala, da bo poslala Kitajca na Luno do leta 2030. \u010ce Artemis 2 spodleti, bodo Ameri\u010dani v resnih te\u017eavah in spoprijeti z mo\u017enostjo, da bodo zaostali. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nasa
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNasa je posku\u0161ala SLS z vesoljsko ladjo Orion vred izstreliti \u017ee januarja in februarja, a jo je zagodlo pu\u0161\u010danje vodika. Foto: Nasa\/Joel Kowsky<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tIDEALNA \u010cASOVNICA PRVEGA DNE POLETAMinus 50 ur \u2013 Prihod osebja, za\u010detek od\u0161tevanja, vklop elektri\u010dnih sistemov SLS-a in Oriona.
Minus 35 ur \u2013 Napolnitev baterij Oriona, glavne stopnje SLS-a in zgornje stopnje.
Minus 16 ur \u2013 Pri izstreli\u0161\u010du ostane samo nujno osebje.
Minus 13 ur \u2013 Za\u010dasna prekinitev od\u0161tevanja, da lahko preverijo, ali so vsi sistemi pripravljeni na natakanje goriva. Za\u010detek ohlajanja napeljave za gorivo.
Minus 10 ur \u2013 Za\u010detek natakanja teko\u010dega kisika in vodika, zbrana ekipa, ki bo pomagala posadki.
Minus 5 ur 40 minut \u2013 Posadka si oble\u010de skafandre za polet.
Minus 4 ure \u2013 Posadka se vkrca v Orion.
Minus 40 minut \u2013 Podporno osebje zapusti izstreli\u0161\u010de, za\u010detek 30-minutne prekinitve od\u0161tevanja.
Minus 17 minut \u2013 Vodja izstrelitve izvede GO\/NO GO anketo med nadzorniki poleta.
Minus 10 minut \u2013 Za\u010dne se poslednji del od\u0161tevanja. \u010ce se ta prekine za ve\u010d kot tri minute, morajo spet za\u010deti pri minus 10 minutah.
Minus 8 minut \u2013 Umik plo\u0161\u010dadi za dostop osebja do vesoljske ladje Orion.
Minus 6 minut \u2013 Orion preklopi na lastno napajanje.
Minus 4 minute 30 sekund \u2013 vklju\u010den sistem za pobeg v sili.
Minus 5 minut 57 sekund \u2013 Dotakanje vodika v glavno stopnjo ustavljeno.
Minus 4 minute \u2013 Dotakanje kisika v glavno stopnjo ustavljeno.
Minus 3 minute 30 sekund \u2013 Dotakanje kisika v zgornjo stopnjo ustavljeno.
Minus 2 minuti 2 sekundi \u2013 Zgornja stopnja na lastnem napajanju.
Minus 2 minuti \u2013 Potisnika na lastnem napajanju.
Minus minuta 30 sekund \u2013 Glavna stopnja na lastnem napajanju.
Minus 50 sekund \u2013 Dotakanje vodika v zgornjo stopnjo ustavljeno.
Minus 33 sekund \u2013 Preklop na avtomatizirano od\u0161tevanje in zaporedje dogodkov.
Minus 30 sekund \u2013 SLS-ov ra\u010dunalnik za polet za\u010dne izvajati avtomatizirano zaporedje dejanj.
Minus 15 sekund \u2013 Dotok vode pod vzno\u017eje rakete.
Minus 12 sekund \u2013 Pri\u017eig odve\u010dnih plinov pod raketo.
Minus 10 sekund \u2013 Izdan ukaz za pri\u017eig motorjev glavne. stopnje
Minus 6,36 sekunde \u2013 Motorji glavne stopnje delujejo.
—
0 \u2013 Pri\u017eig stranskih potisnikov, vzlet.
—
9 sekund \u2013 Pre\u010den izstrelitveni stolp, obra\u010danje rakete.
56 sekund \u2013 Nadzvo\u010dna hitrost.
70 sekund \u2013 Najve\u010dja aerodinami\u010dna obremenitev.
2 minuti 8 sekund \u2013 Lo\u010ditev stranskih potisnikov.
3 minute 13 sekund \u2013 Orionovi za\u0161\u010ditni paneli odvr\u017eeni.
3 minute 18 sekund \u2013 Lo\u010ditev stolpa za pobeg v sili.
6 minut 10 sekund \u2013 Padec stranskih potisnikov v morje.
8 minut 6 sekunde \u2013 Ugasnitev motorjev glavne stopnje.
8 minut 15 sekund \u2013 Lo\u010ditev zgornje stopnje.
8 minut 28 sekund \u2013 Podalj\u0161anje \u0161obe motorja zgornje stopnje.
20 minut \u2013 Orion za\u010dne 12-minutni postopek postavite panelov son\u010dnih celic.
49 minut \u2013 Pri\u017eig motorja zgornje stopnje, dvig perigeja.
1 ura 47 minut 57 sekund \u2013 pri\u017eig motorja zgornje stopnje, dvig apogeja
2 uri 8 minut 23 sekund \u2013 Padec glavne stopnje v morje.
3 ure 24 minut 15 sekund \u2013 Lo\u010ditev Oriona in zgornje stopnje. Za\u010detek medsebojnih manevrov.
4 ure 35 minut \u2013 Konec manevrov.
4 ure 52 minut \u2013 Zgornja stopnja pri\u017ege pogon in se preusmeri.
5 ur \u2013 Zgornja stopnja se napoti proti morju.
5 ur 4 minute \u2013 Za\u010detek oddaje \u0161tirih satelitov, po enega na minuto.
13 ur 44 sekund \u2013 Pri\u017eig pogona za dvig perigeja.
25 ur 37 minut \u2013 Pri\u017eig pogona Oriona za pot proti Luni.Na\u010drtovan potek izstrelitve<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPostopek pri\u017eiga in izstrelitve sicer ni enak, je pa v grobem podoben izstrelitvi Space Shuttlov. Nasa je pred 10 leti pripravila podroben, tehni\u010dni dokumentarec, ki je na voljo tuka<\/a>j, in lahko radovedne\u017eem odstrne \u0161tevilne tan\u010dice.<\/p>\n

Od\u0161tevanje do izstrelitve je natan\u010dno koreografiran postopek, v katerem vse sisteme dodobra preverijo in pripravijo na delovanje, rezervoarje napolnijo z gorivom, po\u010dasi ohladijo pogonske sisteme na delovno temperaturo, raketo in vesoljsko ladjo preklopijo na notranje napajanje ter nasploh budno pazijo, da gre vse po na\u010drtu. Redko dejansko gre. Najhuj\u0161a te\u017eava je pogonsko gorivo, mali vodik, ki se prerad izmuzne skozi najmanj\u0161e \u0161pranje v napeljavi. \u017de na misiji Artemis I so morali izstrelitev ve\u010dkrat prekiniti in prestaviti. Da bo vodik pu\u0161\u010dal, je skoraj zagotovljeno, Nasa na to ra\u010duna in je vnaprej dolo\u010dila \u0161e sprejemljivo stopnjo uhajanja. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"SLS
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSLS med odhodom iz delavnice (Vehicle Assembly Building) pred tedni. Do plo\u0161\u010dadi jo je prepeljal goseni\u010dar z maso 2700 ton. Foto: Nasa\/Kim Shiflett<\/p>\n

Zares napeto bo 33 sekund pred izstrelitvijo. Takrat se je za\u010delo gosto, ra\u010dunalni\u0161ko nadzorovano zaporedje dogodkov. Opazovalcem bo morda vse skupaj minilo, kot bi mignil, a vsako dejanje je zelo pomembno. 15 sekund pred izstrelitvijo se bo za\u010delo zalivanje velikih koli\u010din vode pod vzno\u017eje rakete, da se infrastruktura za\u0161\u010diti pred vro\u010dino, pa tudi zmanj\u0161a hrup.<\/p>\n

Na minus 12 sekundah bomo pod motorji lahko uzrli pirotehniko. \u017dare\u010di delci kovine bodo sproti pri\u017egali odve\u010den vodik, ki se bo nabiral pod raketo, in tako prepre\u010dili ne\u017eeleno eksplozijo, ki lahko po\u0161koduje motorje. Prizor bo zelo podoben tistim iz \u010dasa Space Shuttlov. SLS je namre\u010d osnovan ravno na tehnologiji Vesoljskih \u010dolni\u010dkov.<\/p>\n

Na minus 10 sekundah bo ra\u010dunalnik za\u010del zapleten postopek pri\u017eiga \u0161tirih motorjev RS-25<\/a>, pravzaprav recikliranih motorjev SSME, ki so \u017ee ve\u010dkrat<\/a> pognali omenjene Space Shuttle v vesolje. Najstarej\u0161i med njimi je prvi\u010d letel \u017ee pred 30 leti. Na minus 6,36 sekunde se bodo motorji en za drugim koreografirano pri\u017egali, toda raketa \u0161e ne bo poletela. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nadzorno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNadzorno sredi\u0161\u010de misije (po dvigu rakete nad izstrelitveni stolp vse do padca v morje) je v Houstonu (Teksas). Tu nadzorniki v realnem \u010dasu sprejemajo te\u017eke odlo\u010ditve, ki bodo od odprave Artemis III lahko pomenile tudi \u017eivljenje ali smrt posadke. Foto: Nasa<\/p>\n

Motorji RS-25 se namre\u010d ne za\u017eenejo nemudoma, temve\u010d gredo skozi zapleten postopek (ve\u010d o njem v povezavi v okvir\u010dku levo). Pet sekund potrebujejo, da dose\u017eejo 100-odstotno mo\u010d. To se bo zgodilo sekundo pred izstrelitvijo. Tudi takrat se SLS \u0161e ne bo dvignil. Masa celotnega sestava rakete, vesoljske ladje in goriva bo namre\u010d 2604 <\/a>tone, glavna (oziroma jedrna, ang. core stage) stopnja s \u0161tirimi motorji RS-25<\/a> pa zmore slabih 930 ton potiska. Brez pomo\u010di bi vse skupaj nasedlo na Zemlji.<\/p>\n

Prava predstava se bo za\u010dela ob \u010dasu 0. Takrat se bosta pri\u017egala mogo\u010dna stranska potisnika (SRB<\/a>) na trdo gorivo in v drobcu sekunde dosegla polno mo\u010d. Zagotovila bosta kar 75 odstotkov od skoraj 4000 ton (39,1 meganewtona) potiska, ki ga zmore raketa, njuna bogato rumena plamena bosta popolnoma presvetlila \u0161tiri vodikove. \u0160tirje motorji RS-25 bodo dosegli 109 odstotkov mo\u010di. Masivni mastodont bo pospe\u0161eval po\u010dasi, potreboval bo celih 9 sekund, da bo pre\u010dil izstrelitvi stop s hitrostjo “samo” dobrih 130 kilometrov na uro. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nadzorno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNadzorno sredi\u0161\u010de za izstrelitev rakete stoji na Cape Canaveralu in nadzira postopke, dokler se raketa ne dvigne nad izstrelitveni stolp. Na fotografiji ena izmed \u0161tevilnih simulacij, ki so jih opravili. Foto: Nasa\/Kim Shiflett<\/p>\n

Prvi del poleta je za raketo najnapornej\u0161i, \u0161e vedno bo nosila ve\u010dino goriva in se prebijala skozi najgostej\u0161i del ozra\u010dja. Kljub temu bo hitro pospe\u0161evala \u2013 raketi re\u010dejo tudi nadzorovana eksplozija \u2013 in pri tem kurila tone goriva vsako sekundo. Po 70 sekundah se je s hitrostjo 1700 kilometrov na uro prerinila skozi obmo\u010dje najve\u010djega stresa zaradi aerodinami\u010dnih sil. Takrat bo na vi\u0161ini 13 kilometrov. Stranska potisnika bosta samodejno, zaradi notranje postavitve goriva, za\u010dasno zmanj\u0161ala potisk in ga pozneje spet pove\u010dala. Po 2 minutah in 8 sekundah oziroma na vi\u0161ini 45 kilometrov sta porabila ve\u010dino goriva \u2013 skupaj ga imata ve\u010d kot 1200 ton. Postala sta odve\u010dna masa, se lo\u010dila od srednje stopnje in padla proti morju. <\/p>\n

Nekoliko olaj\u0161ana srednja stopnja bo s hitrostjo 5100 kilometrov na uro nadaljevala pot skozi vse pojenjajo\u010de ozra\u010dje. Pri tem bo svoje \u0161tiri motorje RS-25 pognala do 109 odstotkov potiska. Naposled bo dosegla to\u010dko, ko bo lahko odvrgla tudi Orionove za\u0161\u010ditne panele, pa \u0161e motor za pobeg v sili. Ta je bil na konici Oriona in bi se pri\u017egal, \u010de bi \u0161lo med izstrelitvijo kaj hudo, hudo narobe, ter urno potegnil vesoljsko ladjo stran od katastrofe.<\/p>\n

Video: Nasin oris odprave<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tNekaj dodatnih pravil za od\u0161tevanje<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t– \u010ce se od\u0161tevanje ustavi med minus 6 minut in minus 1 minuto 30 sekund in prekinitev traja ve\u010d kot 3 minute, se ura vrne na minus deset minut.
– \u010ce se od\u0161tevanje ustavi med minus minuto 30 sekund in minus 33 sekund (ko se predvidoma vklju\u010di avtomatizirana izvedba), lahko uro vrnejo nazaj na minus 10 minut.
– \u010ce se od\u0161tevanje ustavi po vklju\u010ditvi avtomatizirane izvedbe, torej po minus 33 sekund, je poskus izstrelitve odpovedan.<\/p>\n

Video: Za bolj\u0161o vizualizacijo uvoda izstrelitve je na voljo posnetek pri\u017eiga rakete, pritrjene na betonsko stojalo (od 51.00 naprej)<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPot Oriona boste lahko v \u017eivo spremljali s to Nasino aplikacijo<\/a>.<\/p>\n

Ogromna srednja stopnja bo gorivo potro\u0161ila po osmih minutah. Na vi\u0161ini 185<\/a> kilometrov in pri hitrosti 28.322 kilometrov na uro bo ugasnila, padla proti morju ter poslala veteranske motorje RS-25 na poslednjo pot \u2013 in s tem nekaj zgodovine raziskovanja vesolja. <\/p>\n

Orion bo nadaljeval skupaj z zgornjo stopnjo ICPS<\/a>, pravzaprav nekoliko prilagojeno drugo stopnjo rakete Delta IV<\/a>. Po 20 minutah bo raztegnil \u0161tiri panele son\u010dnih celic. Tudi to dejanje bo kriti\u010dno, brez tega ne bo proizvodnje elektri\u010dne energije. (Stare vesoljske ladje Apollo so imele vodikove gorivne celice<\/a>.)<\/p>\n

Orionova pot je zasnovana s posebnim poudarkom na varnosti. Nasa namre\u010d ni popolnoma prepri\u010dana, da bo pogon vesoljske ladje zanesljivo deloval. Orion bo zato prvi dan pre\u017eivel v seriji vse dalj\u0161ih tirnic, ki ga lahko hitro in samodejno vrnejo na Zemljo, \u010de gre kaj zelo narobe. Prva tirnica Oriona, zdru\u017eenega z ICPS-jem, bo oblike 27 krat 2222 kilometrov. <\/p>\n

Za primerjavo: odprave Apollo so na kratko obkro\u017eile Zemljo v nizki tirnici in se hitro napotile proti Luni. <\/p>\n

Po 49 minutah bo Artemisov ICPS za 30 sekund pri\u017egal motor in nekoliko dvignil prizemlje, torej Zemlji najbli\u017ejo to\u010dko tirnice, na 185 kilometrov, kar \u0161e vedno zagotavlja vrnitev domov. Obenem bo podrl rekord vi\u0161ine vesoljske ladje s posadko v tirnici okoli Zemlje. Dozdaj\u0161nega (1408 kilometrov) dr\u017ei odprava Polaris Dawn<\/a>, ki je potekala leta 2024, in na kateri je letel prav trenutni vodja Nase Jared Isaacman. <\/p>\n

Ko bosta zdru\u017eena ICPS in Orion po uri in 58 minutah dosegla perigej, torej Zemlji najbli\u017ejo to\u010dko tirnice na 185 kilometrih, bo vrhnja stopnja vnovi\u010d pri\u017egala pogon, tokrat za kar 20 minut. Ustvarila bo tirnico, kakr\u0161no v zgodovini \u010dlove\u0161kega raziskovanja \u0161e ni bilo. Imela bo obliko 0 krat 70.376 kilometrov. Zakaj pa so se odlo\u010dili za tak\u0161no nenavadno pot? <\/p>\n

Ker gre za prvo potovanje \u010dloveka v globoko vesolje po dolgem, dolgem \u010dasu, se Nasa resni\u010dno \u017eeli do obisti prepri\u010dati, da je varno. Med drugim \u017eeli temeljito preizkusiti pogon vesoljske ladje Orion, \u0161e preden se odleti proti Luni. A tega ne more storiti, dokler se ICPS in Orion ne lo\u010dita. In zato bo poslednja orbita okoli Zemlje posebne oblike. Orion bo poslala vse do 70 tiso\u010d kilometrov oddaljenosti, kar omogo\u010da dvoje. Prvi\u010d, od tam se Orion lahko po\u017eene proti Mesecu z lastnim pogonom. In drugi\u010d, ta orbita je \u0161e vedno tak\u0161ne oblike, da se lahko vesoljska ladja \u2013 spet, v primeru hudih te\u017eav – samodejno vrne na Zemljo v pi\u010dlih 12 urah. <\/p>\n

V tem \u010dasu pa bodo vesoljsko ladjo temeljito pretresli. Izvedli bodo preizkuse vseh sistemov za vzdr\u017eevanje \u017eivljenju primernih razmer. In kar je \u0161e pomembnej\u0161e, testirali bodo Orionov pogonski sistem, ki je poleg glavnega motorja obsega \u0161e osem manj\u0161ih pomo\u017enih motorjev in 24 potisnikov za usmerjanje. Orion se bo po lo\u010ditvi zadr\u017eeval v bli\u017eini stopnje ICPS in izvajal manevre okoli nje. Uporabil jo bo torej kot simuliran lunarni pristajalnik, na katerega se bo neko\u010d treba priklopiti. Manevri<\/a> bodo trajali 70 minut. <\/p>\n

Posadka bo zavzela posebno razporeditev. Poveljnik in pilot bosta menjala sede\u017ee. Pilot Glover bo ro\u010dno upravljal<\/a> plovilo, poveljnik Wiseman bo dajal navodila in nadzoroval, specialista Kochova in Hansen pa bosta lebdela poleg prej omenjenih. Kochova bo kontrolirala rigoroznost in \u010dasovnico, Hansen pa bo gledal skozi okna in se z lastnimi o\u010dmi prepri\u010dal, da se niso preve\u010d pribli\u017eali ICPS-ju. <\/p>\n

ICPS bo po petih urah v vesolje oddal \u0161tiri majhne satelite (ve\u010d o njih tukaj<\/a>). Na odpravi Artemis I so jih oddali kar deset, a jih je ve\u010dina odpovedala, ker so se jim zaradi nenehnih prestavitev izpraznile baterije. Zanimanja je bilo tokrat posledi\u010dno manj. Po opravljenem delu bo ICPS \u0161e poslednji\u010d izdihnil ognjeno sapo in se preusmeril stran od vesoljske ladje. <\/p>\n

Po 13 urah bo Orion vnovi\u010d pri\u017egal pogon in dvignil perigej na 160 kilometrov. Preostalih 12 ur bodo potro\u0161ili za \u0161iroko plejado preizkusov opreme. <\/p>\n

\u010ce se bo vse iz\u0161lo, potem bo Orion po 25 urah dobil slavni ukaz, znan iz odprav Apollo: Go for TLI! (Dovoljenje za manever TLI, Translunar Injection<\/a>). Ljudje bodo po 55 letih vnovi\u010d \u0161li proti Luni. <\/p>\n

Do Lune in nazaj
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Komunikacija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKomunikacija bo potekala prek Nasinih omre\u017eij Deep Space Network (ena od anten na fotografiji) in Near Space Network. Foto: NASA\/Canberra Deep Space Communication Complex<\/p>\n

Tudi popotovanje do Lune in nazaj je na\u010drtovano z mislijo na varnost. Vesoljska ladja se bo namre\u010d v vsakem primeru vrnila k Zemlji s pomo\u010djo Lunine gravitacije. Pot<\/a> je torej podobna tisti, ki jo je leta 1970 ubrala znana odprava Apollo 13<\/a>. Potrebni bodo le manj\u0161i popravki trajektorije, ki jih bodo vsakodnevno izvajali s kraj\u0161imi pri\u017eigi pogona. <\/p>\n

Popotovanje do Lune bo trajalo nekaj dni. Astronavti bodo v vmesnem \u010dasu izvedli nekaj eksperimentov. Med drugim bodo izpeljali nekatere medicinske postopke, med njimi o\u017eivljanje, kar ne bo preprosto, saj ni te\u017enosti, ki bi “pacienta” ohranila na tleh, vsak pritisk na prsni ko\u0161 pa izvajalca potisne stran. Preverili bodo, kako hitro si lahko nadenejo za\u0161\u010ditne obleke z notranjim tlakom, za vsak slu\u010daj, \u010de iz kapsule uide zrak, denimo v primeru trka z meteroridom. Astronavti bodo veliko \u010dasa potro\u0161ili tudi za preverbo in ve\u017ebo opazovanja ter slikanja Lune (ve\u010d o tem pozneje). Vesoljska ladja bo testirala komunikacijske kanale, ki se uporabljajo v sili. <\/p>\n

\u010cas za oblet Lune
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pisalo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPisalo se je leto 1968, ko so astronavti misije Apollo 8 posneli tole fotografijo, Zemljin vzhod (Earthrise). Odprava Artemis II je precej podobna Apollu 8. Razlika je v tem, da je Apollo 8 dejansko vstopil v orbito okoli Lune, Artemis II pa bo \u0161vignil okoli in domov. Foto: MMC RTV SLO<\/p>\n

\u0160tiri dni in sedem ur v polet se bo napetost za\u010dela stopnjevati. Takrat bo Orion vstopil v obmo\u010dje, kjer Lunina te\u017enost prevlada nad Zemljo. 15 ur pozneje se bo za\u010del oblet. Astronavti bodo prvi\u010d v zgodovini z lastnimi o\u010dmi videli osvetljeno oddaljeno stran Lune<\/a>. Med odpravami Apollo je namre\u010d bila ve\u010dinoma v temi. Opazovali bodo povr\u0161je, pojave na njem, kraterje, lunarna morja, vzpetine in jih fotografirali. Luni se bodo najbolj pribli\u017eali 5 dni, 1 uro in 23 minut v polet (6513 kilometrov). Tri minute pozneje bodo podrli rekord. Orion bo s 406.841 kilometri postal vesoljska ladja s posadko, ki je \u0161la najdlje od Zemlje, 6669 kilometrov dlje od Apolla 13. Vse to se bo dogajalo med komunikacijskim mrkom, saj bo Luna ustavila radijske valove. In ko se bodo nadobudni vesoljeplovci pojavili na drugi strani, bodo videli zgodovinski prizor, vzhod Zemlje, ovekove\u010den na \u0161tevilnih fotografijah, ki so med programom Apollo osupnile svet in spro\u017eile \u0161tevilna okoljevarstvena gibanja. Morda bomo prizor uzrli tudi na videoposnetku, morebiti celo v \u017eivo, saj je Orion opremljen s precej bolj zmogljivimi komunikacijskimi sistemi. <\/p>\n

Tisti trenutek bodo vesoljci \u017ee na poti domov. Medtem, ko bo vesoljska ladja zapu\u0161\u010dala obmo\u010dje prevladujo\u010dega te\u017enostnega privlaka Lune, si bodo vzeli dan po\u010ditka, ki ga bodo prekinili le za pregled nad postorjenimi opazovanji. <\/p>\n

Na sedmi in osmi dan poleta je vredno izpostaviti tri dogodke. Astronavti bodo na kratko prevzeli nadzor nad Orionom in ga ro\u010dno pilotirali. Pozneje pa bodo poro\u010dali, kako so zadovoljni s posebnimi kompresijskimi hla\u010dami, namenjenimi zmanj\u0161anju \u0161kodljivih u\u010dinkov mikrogravitacije na telo. Za zdravje bodo sicer vsak dan po pol ure telovadili na napravi, nekak\u0161nem vesla\u010du.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Notranjost
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNotranjost Oriona. Na spodnjem delu je viden mali oddelek, ki vklju\u010duje strani\u0161\u010de. Tu naj bi se astronavti nagnetli in zavarovali pred sevanjem. Foto: Nasa<\/p>\n

Sledilo bo postavljanje zakloni\u0161\u010da proti vesoljskemu sevanju. Orion nima za\u0161\u010dite Zemljinega magnetnega polja in zato prejema vi\u0161je doze radiacije, tako Son\u010devega sevanja kot kozmi\u010dnih \u017earkov, te\u017ejih, visokoenergijskih delcev, ki pridejo iz oddaljenega vesolja. Posadka bo zato izvedla vajo: natrpala se bo v mali oddelek vesoljske ladje pod sede\u017ei, \u0161e prej pa ga bo \u010dim bolj oblo\u017eila: z vre\u010dami smeti, opreme in drugih predmetov. To je vaja za primer mo\u010dnej\u0161ega Son\u010devega izbruha, ki se med odpravo dejansko lahko zgodi. <\/p>\n

Kraj\u0161emu odmoru sledi tretji vrhunec odprave: vrnitev na Zemljo. Medtem ko bo oblet zaznamovalo \u010dudenje in raziskovanje, bo vrnitev verjetno minila v napetem pri\u010dakovanju, stiskanju pesti in upanju, da bo res \u0161lo vse po na\u010drtih. Namre\u010d, astronavti bodo imeli le en poskus, in \u010de ta spodleti, se misija lahko kon\u010da katastrofalno. S smrtjo posadke. Orion bo s hitrostjo ve\u010d kot 40.000 kilometrov na uro drvel proti Zemlji, korak nazaj tu ne obstaja. <\/p>\n

Osmi dan odprave bodo zato astronavti skupaj z nadzornim sredi\u0161\u010dem budno \u0161li skozi vsak najmanj\u0161i korak, vsako dejanje, vsak indikator, in vse skupaj ve\u010dkrat preverili. Ko si bodo nadeli vesoljske obleke, ki skrbijo za tlak v primeru dekompresije v kapsuli, bo \u0161lo zares. To bo osem dni, 22 ur in 30 minut od izstrelitve. <\/p>\n

9 dni, 1 uro in 13 minut v misijo se bosta lo\u010dila kapsula Orion in Evropski podporni modul, kapsula se bo nato nekoliko oddaljila, da med spustom ne bi pri\u0161lo do trka. Pol ure pozneje se bo Orion sre\u010dal z ozra\u010djem. In to bo trenutek, ko se bodo na Nasi \u2013 pa tudi \u0161e kje drugje \u2013 marsikomu znojile roke in \u0161le kocine pokonci. Zakaj?<\/p>\n

Vro\u010di finale<\/p>\n

Orion se bo z ozra\u010djem sre\u010dal pri hitrosti okoli 11 kilometrov na sekundo. Najprej se bo od ozra\u010dja odbil, kot se ploski kamen odbije od povr\u0161ine jezera, in tako nekoliko zmanj\u0161al hitrost. Nato bo dejansko vstopil v atmosfero. Takrat bo \u0161tafeto prevzel toplotni \u0161\u010dit – okrogla struktura na dnu kapsule. Orion bo namre\u010d narival zrak, s tem ioniziral molekule plina in jih mo\u010dno segrel, s \u010dimer se bo toplotni \u0161\u010dit soo\u010dal s temperaturami preko 2700 stopinj Celzija. \u010ce toplotni \u0161\u010dit odpove, je izid samo en: uni\u010denje vesoljske ladje. Na poletu Space Shuttla Columba leta 2003 je odpovedalo samo nekaj plo\u0161\u010dic toplotnega \u0161\u010dita, kar je bilo dovolj, da je plazma vdrla v notranjost in stalila aluminijevo strukturo – in tudi Orionova je iz aluminija. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u0160e veliko ve\u010d podrobnosti o celotni odpravi Artemis II lahko preberete v Nasinem 82-stranskem PDF-dokumentu<\/a>.<\/p>\n

Zapovrh ima Orionov toplotni \u0161\u010dit hibe. Po misiji Artemis I so v njem na\u0161li jamice, ki jih ne bi smelo biti. Ugotovili so, da se znotraj strukture spro\u0161\u010dajo plini, ki sunkovito prodrejo na povr\u0161je in povzro\u010dajo neenakomerno obrabo. Toplotni \u0161\u010dit sicer deluje z ablacijo, odletavanjem materiala, ki s seboj odnese tudi toplotno energijo. Nasa je zadnja leta potro\u0161ila za izra\u010dune, s katerimi je pojasnila, zakaj je to tveganje \u0161e vedno sprejemljivo, in nekoliko prilagodila nalet Oriona v ozra\u010dje. S tem pa ni prepri\u010dala \u010disto vseh, nekateri biv\u0161i astronavti so s pojasnili nezadovoljni in javno pozivajo k menjavi toplotnega \u0161\u010dita. Vsekakor je, s hibami vred, ta \u0161\u010dit varno pripeljal misijo Artemis I na Zemljo. A tistih nekaj klju\u010dnih minut, ko bo Artemis II obdan s kokonom iz plazme in brez komunikacij z Zemljo, bo veliko ljudi, tudi na Nasi, zagotovo nemirnih. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tCel seznam ciljev in prioritet odprave je na voljo v tem PDF-dokumentu<\/a>.<\/p>\n

Po uvodnem zaviranju s trenjem si bo Orion zagotovil pojemek s kar 11 padali iz kevlarja. <\/p>\n

Na vi\u0161ini 9 kilometrov in pri hitrosti 520 kilometrov na uro se bodo spro\u017eila tri padala, ki bodo s sabo odnesla zgornji poklop vesoljske ladje. Na vi\u0161ini 7,6 kilometra pri hitrosti 495 kilometrov na uro sledita dve padali. Namenjeni sta zgolj stabilizaciji vesoljskega plovila pred odprtjem glavnih padal. In \u0161e ni konec. Na vi\u0161ini 2,9 kilometra bodo aktivirana tri vle\u010dna padala, s pomo\u010djo katerih bodo pri hitrosti 210 kilometrov na plano pri\u0161la tri … glavna padala. Ta so \u0161iroka kar 35 metrov, in bodo poskrbela za padec v morje s hitrostjo 27 kilometrov na uro, kar bo za astronavte \u0161e vedno nekoliko neprijetno, a obenem varno. Pristanek na morski glasini je predviden 9 dni, 1 uro in 46 minut od izstrelitve. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tIDEALNA \u010cASOVNICA LUNARNEGA DELA MISIJE<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNaveden \u010das pomeni \u010dasovno oddaljenost od T0, torej od trenutka izstrelitve. To se ne vedno prekriva z Nasini dnevi poletov, ki so sinhronizirani z delovnim ritmom posadke. <\/p>\n

Dan poleta 2
– 1 dan<\/p>\n

, 1 ura 37 minut: pri\u017eig pogona Oriona za pot proti Luni
– 1 dan, 23 ur, 25 minut: pri\u017eig pogona za popravek poti
Dan poleta 3
– 2 dneva, 7 minut: Pri\u017eig pogona za popravek poti
– 2 dneva, 2 uri 5 minut: Posadka opravi preizkus postopkov o\u017eivljanja
– 2 dneva, 5 ur 25 minut: Preizkus komunikacije v sili prek Nasinega omre\u017eja DSN<\/p>\n

Dan poleta 4
– 3 dni, 12 minut: pri\u017eig pogona Oriona za popravek poti
– 3 dni, 3 ure, in 5 ur (dve izmeni): Posadka ponovi na\u010drt opazovanja in snemanja Meseca<\/p>\n

Dan poleta 5
– 3 dni, 20 ur 30 minut: Posadka si bo urno nadela vesoljsko obleko in v njej dvignila tlak, test za primer sile.
– 4 dni, 5 ur 23 minut: pri\u017eig pogona Oriona za popravek poti
– 4 dni, 6 ur 59 minut: Orion vstopi v obmo\u010dje prevladujo\u010dega te\u017enostnega privlaka Lune<\/p>\n

Dan poleta 6
– 4 dni, 22 ur: Za\u010detek obleta in opazovanj Lune
– 5 dni, 1 ura 23 minut: Orion najbli\u017eje Luni
– 5 dni, 1 ura 26 minut: Najve\u010dja oddaljenost od Zemlje<\/p>\n

Dan poleta 7
– 5 dni, 19 ur 47 minut: Orion zapusti obmo\u010dje prevladujo\u010dega te\u017enostnega privlaka Lune
– 5 dni, 21 ur 10 minut: Pregled nad opravljenimi znanstvenimi opazovanji Lune
– 6 dni, 4 ure 23 minut: Pri\u017eig pogona za popravek smeri<\/p>\n

Dan poleta 8
– 7 dni, 1 ura 50 minut: Preizkus za\u0161\u010dite pred sevanjem
– 7 dni, 4 ure 20 minut: Preizkus ro\u010dnega pilotiranja Oriona<\/p>\n

Dan poleta 9
– 8 dni, 2 uri: ocena medicinskih hla\u010d
– 8 dni, 4 ure 33 minut: popravek smeri<\/p>\n

Dan poleta 10
– 8 dni, 20 ur 33 minut: popravek smeri
– 8 dni, 22 ur 30 minut: posadka si nadene vesoljske obleke in preveri seznam opravil za vrnitev na Zemljo
– 9 dni, 1 ura 13 minut: lo\u010ditev kapsule Orion in Evropskega podpornega modula
– 9 dni, 1 ura 16 minut: kapsula se oddalji od podpornega modula
– 9 dni, 1 ura 33 minut: vstop v ozra\u010dje
– 9 dni, 1 ura 46 minut: padec v morje<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tMogo\u010dni SLS
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"SLS
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSLS zmore 95 ton tovora v nizkozemeljsko tirnico. Najstarej\u0161i motor se\u017ee v leto 1998, sicer pa so trije veterani, en pa nov, sestavljen iz rezervnih delov. Foto: TV Slovenija<\/p>\n

SLS ali Space Launch System je dvostopenjska superte\u017eka nosilna raketa. Visoka je 98 metrov. Ob izstrelitvi ustvari 39,1 meganewtona<\/a> oziroma \u0161tiri tiso\u010d ton potiska, 15 odstotkov ve\u010d od starega Saturna V<\/a> in 20 odstotkov ve\u010d kot sistem Space Shuttle<\/a>. , a manj od Starshipove stopnje Super Heavy, ki zagotavlja 73,5 meganewtona oziroma 7500 ton potiska. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Motorji
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMotorji RS-25. Foto: Nasa\/Cory Houston<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"SLS
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSLS je v praksi precej manj zmogljiv od starega Saturna V, saj lahko proti Luni po\u0161lje 27 ton tovora, medtem ko je velikan iz programa Apollo zmogel kar 44 ton. Foto: Nasa<\/p>\n

Srednja stopnja<\/a> (core stage) je visoka 65 metrov in 8,4 metra \u0161iroka in s tem precej podobna rezervoarju za gorivo Space Shuttlov. Ve\u010dino prostornine zavzemata rezervoarja za teko\u010di vodik in teko\u010di kisik. Poganjajo jo \u0161tirje motorji RS-25, reciklirani in nadgrajeni primerki s prej\u0161njih izstrelitev Space Shuttlov (te so poganjali trije motorji). Posamezen RS-25 ustvari 2,281 meganewtona oziroma 233 ton potiska. Med spajanjem vodika in kisika ustvarja vodno paro, ki iz \u0161obe leti s hitrostjo 16.000 kilometrov na uro. Srednja stopnja vsebuje tudi avioniko (ra\u010dunalni\u0161ko opremo za samodejno izvedbo poleta). <\/p>\n

Motorji RS-25 so narejeni za ve\u010dkratno uporabo. Iz programa Space Shuttle jih je ostalo za \u0161tiri izstrelitve SLS-ov. Nasa in proizvajalec, Aerojet Rocketdyne, sta sklenila pogodbo za proizvodnjo novih, prilagojenih za en polet in posledi\u010dno cenej\u0161ih, pa tudi zmogljivej\u0161ih. <\/p>\n

SLS lahko v proti Luni po\u0161lje 27 ton. Zmogljivej\u0161i nadgradnji, ki bi lahko dosegli 42 ter 46 ton, sta bili pred kratkim odpovedani zaradi zamud in nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kov. <\/p>\n

Stranska potisnika
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Najstarej\u0161i
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNajstarej\u0161i kos na tokrat uporabljenem stranskem potisniku se\u017ee v leto Foto: Nasa<\/p>\n

Na straneh srednje stopnje sta 5-delna stranska potisnika<\/a> (SRB<\/a>). Visoka sta 64 metrov in \u0161iroka 3,6 metra. Skupaj proizvedeta 32 meganewtonov oziroma 3260 ton potiska, kar je ve\u010d kot tri \u010detrtine vsega potiska v prvih dveh minutah poleta. Za to na sekundo pokurita \u0161est ton trdega goriva (polibutadien akrilonitril). Po navedbah Nase sta najve\u010dja in najsilnej\u0161a potisnika na trdo gorivo v zgodovini. Proizvaja jih ameri\u0161ka dru\u017eba Orbital ATK, del Northrop Grummana. <\/p>\n

Z notranjo postavitvijo goriva nadzorujejo potisk na dolo\u010deni stopnji poleta in ga tako med najve\u010djim aerodinami\u010dnih stresom zmanj\u0161ajo, nato spet pove\u010dajo. <\/p>\n

Tudi segmenti stranskih potisnikov so dedi\u0161\u010dina Space Shuttlov. Takrat so bili opremljeni s padali in po poletu znova uporabljeni. Space Shuttli so imeli 4-segmentne SRB-e. Dodaten segment pri SLS-u ne pomeni dalj\u0161ega gorenja, zagotavlja pa ve\u010d potiska. <\/p>\n

5-segmentna razli\u010dica je bila pripravljena in tudi preizku\u0161ena \u017ee davno pred SLS-om, saj je bila del programa Constellation<\/a> (Konstelacija) pod predsednikom ZDA Georgeem W. Bushem. Bila je osnova rakete Ares I-X<\/a>, ki je poletela samo enkrat. <\/p>\n

Nasa ima dovolj segmentov za osem misij Artemis, a verjetno ne bodo potro\u0161ili vseh, ker Nasa na\u010drtuje prehod na rakete zasebnih ponudnikov. Tako so odpovedane tudi na\u010drtovane nadgradnje na osnovi nesojene rakete Omega<\/a> (Northrop Grumman). <\/p>\n

SRB-i niso zgrajeni v enem kosu, ker jih po ZDA preva\u017eajo po \u017eeleznici. <\/p>\n

Vesoljska ladja Orion
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Orion
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOrion pri Luni. Na misiji Artemis naj bi premeril ve\u010d kot milijon kilometrov. Fotografija je bila posneta na odpravi Artemis I. Foto: Nasa<\/p>\n

Vesoljska ladja Orion spominja na stare Apolle, a je ve\u010dja in modernej\u0161a. Prostora ima za \u0161est \u010dlanov posadke, ki lahko v njej letijo do 21 dni (zaradi omejitev sistemov za vzdr\u017eevanje \u017eivljenju primernih razmer). Je trenutno edina vesoljska ladja, ki lahko po\u0161lje ljudi na potovanja zunaj Zemljine orbite. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kapsula
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKapsula na vrhu, podporni modul spodaj. Foto: Nasa<\/p>\n

Sestavljena je iz treh glavnih elementov. Prvi je modul za posadko (crew module). Je pet metrov \u0161irok in tri metre visok in ima tudi ve\u010d uporabne prostornine od poveljni\u0161kega modula Apolla (6 kubi\u010dnih metrov proti devet kubi\u010dnih metrov) Masa zna\u0161a 10,4 tone. Pohvali se lahko tudi s strani\u0161\u010dem, medtem ko so astronavti Apolla potrebo opravljali v vre\u010dke<\/a> (kar je pripeljalo do incidenta v kategoriji strani\u0161\u010dnega humorja<\/a>). Modul za posadko je ve\u010dkrat uporaben. <\/p>\n

Drugi sestavni del je Evropski podporni modul<\/a> (European Service Module). Glavni izvajalec je Airbus<\/a>, podizvajalci so v desetih evropskih dr\u017eavah. Velik je \u0161tiri metre, masa zna\u0161a 13,5 tone. Zagotavlja proizvodnjo 11 kilovatov elektri\u010dne energije s \u0161tirimi paneli son\u010dnih celic, vsebuje tudi rezervoarje kisika in pogonskih sredstev. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNotranjost Oriona si lahko ogledate v tej obse\u017eni galeriji<\/a>.<\/p>\n

Glavni motor AJ10-190<\/a> izhaja iz programa Space Shuttle in zagotavlja 26.6 kilonewtona oziroma 2,7 tone potiska. V pomo\u010d in rezervo je vgrajenih osem manj\u0161ih motorjev, ki so tam za slu\u010daj odpovedi glavnega motorja. V servisnem modulu je \u0161e 24 manj\u0161ih potisnikov, ki zagotavljajo usmerjanje. Glavni motor AJ10-190 je izbrala Nasa oziroma posredno ameri\u0161ka politika, anj pa letijo kritike zaradi \u0161ibkosti. (Apollo je uporabljal ve\u010d kot trikrat mo\u010dnej\u0161i AJ10-137).<\/p>\n

Evropski prispevek k programu Artemis je nadomestil del sredstev, ki bi jih morala Esa prispevati k programu Mednarodne vesoljske postaje (MVP). <\/p>\n

EPM je nastal iz evropske vesoljske ladje ATV<\/a>, ki je oskrbovala Mednarodno vesoljsko postajo.<\/p>\n

Tretji sestavni del je sistem za pobeg v sili<\/a>, bel stolp na vrhu. Vsebuje motor na trdo gorivo, ki se \u2013 \u010de gre med izstrelitvijo nekaj zelo narobe \u2013 spro\u017ei v tiso\u010dinkah sekunde. Z mo\u010djo 1,8 tone povle\u010de vesoljsko ladjo stran od katastrofe, denimo razpadajo\u010de rakete, in jo pri tem usmerja z dodatnim motorjem. <\/p>\n

Video: Kako je znotraj kapsule<\/p>\n

Video: Kako izgleda strani\u0161\u010de<\/p>\n

\t\t\t\t\t\tOzadje Artemisa in negotova prihodnost
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Eugene
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tEugene Cernan, poslednji \u010dlovek na Luni. Foto: Nasa<\/p>\n

Program Artemis je izid desetletij politi\u010dnih preigravanj, boja za denar in iskrenih \u017eelja po obuditvi Apollovega sna. <\/p>\n

Ljudje so doslej \u0161estkrat hodili po Mesecu. Vse to se je dogajalo med letoma 1969 in 1972. Decembra letos bo minilo to\u010dno 54 let, odkar je poslednjo \u010dlove\u0161ko stopinjo na Luni pustil astronavt Gene Cernan<\/a>, in sicer na odpravi Apollo 17. Ameri\u0161ka politika je program ukinila zaradi stro\u0161kov in drugih prioritet, denimo vojne v Vietnamu. Nasa si je takrat nekoliko oddahnila, saj se je zavedala, da bo zaradi omejenega znanja in tehnologije prej ali slej pri\u0161lo do smrti v vesolju. A Apollova generacija se je po\u010dutila izdano, po izjemnem naporu in premagovanju zahtevnih tehni\u010dnih ovir je dobila ko\u0161arico. Astronavti so dotlej mislili, da je Luna le prvi korak, da bodo \u017ee v 80. letih osvajali Mars. Sanje so se razblinile. Poleg zgoraj omenjenih stro\u0161kov je bilo na delu tudi domoljubje, del politike in Nase ni bil navdu\u0161en nad tem, da so raketo Saturn osnovali Nemci pod vodstvom Wernherja von Brauna<\/a>. \u017deleli so proizvod doma\u010de pameti, obenem pa precej cenej\u0161e vesoljsko plovilo, ki bo ve\u010dkrat uporabno in bo letelo po ve\u010d desetkrat na leto. Nasi je to do neke mere koristilo, saj ji je odprlo mo\u017enost, da se u\u010di dolgotrajnega bivanja v vesolju kar na nebu Zemlje, v nizkozemeljski tirnici, ki je cenej\u0161a za oskrbovanje in od koder se lahko astronavti v primeru sile urno vrnejo na varno. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tokrat
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTokrat uporabljeni SLS vsebuje kose z ve\u010d deset razli\u010dnih misij Space Shuttle. Na fotografiji Atlantis. Foto: Nasa\/Rusty Backer and Michael Gayle<\/p>\n

Tako je nastal program Space Shuttle. Snovati so ga za\u010deli \u017ee med Apollom in tako razvili \u0161tevilne tehnologije, ki so v uporabi \u0161e danes (prav na raketi SLS). Toda Space Shuttle ni izpolnil vseh pri\u010dakovanj. Ni bil poceni, letel je le nekajkrat na leto in bil v sredi\u0161\u010du dveh odmevnih nesre\u010d. Njegovi snovalci so sicer zatrjevali<\/a>, da bi ga morala Nasa razvijati v nove, u\u010dinkovitej\u0161e razli\u010dice, da je program finan\u010dno podhranjen in da sta bili nesre\u010di v temelju posledici \u010dlove\u0161kega dejavnika. A ni zaleglo, po nesre\u010di raketoplana Columbia leta 2003 je padla odlo\u010ditev, da se program ukine. In tu se za\u010denja zgodba SLS-a. <\/p>\n

Program Space Shuttle je zagotavljal veliko dobro pla\u010danih delovnih mest po ZDA, ki bi ob ukinitvi izpuhtela. Ne le to, v zgodovino bi \u0161lo tudi pridobljeno tehni\u010dno znanje, t. i. know how, in proizvodne kapacitete, vzpostavljene skozi desetletja. To\u010dno tako, kot so izpuhtele po ukinitvi Apolla in Saturna V. Nezadovoljni so bili tako nekateri ameri\u0161ki senatorji, ki so do\u017eivljali bes lokalne volilne baze, kot \u0161tevilni ljubitelji raziskovanja vesolja, ki so se bali novega mrtvila.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kitajska
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKitajska razvija raketo Dolgi pohod-9, ki naj bi zmogel 150 ton tovora v nizkozemeljsko tirnico, in na\u010drtuje postavitev lunarne vasice na prelomu desetletja. Nova vesoljska tekma, tokrat poteka med ZDA in Kitajsko. Foto: CALT<\/p>\n

In tako je bil pod predsednikom Georgeem W. Bushem napisan program Constellation. Bil je velikopotezen: predvideval je oskrbovanje Mednarodne vesoljske postaje, pristanek na asteroidu, vrnitev na Luno in \u010dloveka na Marsu. Vse to z enovito opremo. Stranski potisnik Space Shuttlov je dobil \u0161e en segment in postal raketa Ares I<\/a>. Z njo bi izstreljevali nove vesoljske ladje Orion, tako za odprave na MVP kot za lunarne in marsovske. (Orion je tako v razvoju \u017ee skoraj 20 let.) Glavni rezervoar Space Shuttlov bi predelali in pove\u010dali v prvo stopnjo ogromne rakete Ares V<\/a>, uporabili pa bi ali pet motorjev RS-25 ali pa \u0161est motorjev RS-68<\/a> (oboje proizvaja Aerojet Rocketdyne). Ares V bi zmogel kar 188 ton v nizkozemeljsko orbito in z velikim naskokom postal najzmogljivej\u0161a raketa vseh \u010dasov, kot so kazali tedanji na\u010drti. In vse to prete\u017eno z delovnimi mesti programa Space Shuttle. <\/p>\n

Program Constellation je imel isto hibo kot Apollo, a \u0161e za razred velikosti ve\u010djo. Visoko ceno. Leta 2010, po nastopu novega predsednika ZDA Barracka Obame, je bil zato ukinjen. Ljubitelji vesolja in senatorji so ponovno zagnali vik in krik, pri\u010dakujo\u010d novo mrtvilo. Politika se je odzvala, in tako je nastala raketa SLS. Zelo poenostavljeno: iz sestava Space Shuttle odstrani raketoplan, njegove motorje vgradi v podno\u017eje rezervoarja za gorivo, zgolj pove\u010daj stranske potisnike. \u010crtaj raketo Ares I in vesoljsko ladjo Orion posadi neposredno na SLS. Volk sit in koza cela.<\/p>\n

Tudi ta na\u010drt ni idealen. Zakaj? Ker so se razmere v vesoljski industriji po letu 2011, ko je bil osnovan, precej spremenile. \u0160tevilni so za\u010deli razmi\u0161ljati o tehnologijah novega tiso\u010dletja. Mislili so na ve\u010dkrat uporabne rakete in rezervoarje goriva v orbiti, ne na dedi\u0161\u010dino Apolla in Space Shuttlov. V Nasi in v kongresu so se bili politi\u010dni boji. Zmagala je preizku\u0161ena preteklost. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nasina
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNasina notranja in\u0161pekcija je izra\u010dunala stro\u0161ke posamezne izstrelitve SLS-a: 4 milijarde dolarjev. Foto: Nasa\/Cory Huston<\/p>\n

Prvi Nasin vodja poletov, legendarni Chris Kraft, je \u017ee tedaj zmajal z glavo in izgovoril prero\u0161ke besede: SLS bo po\u017erl Naso pri \u017eivem telesu. Stro\u0161ki bodo visoki, frekvenca letenja enkrat na nekaj let, dose\u017eenega bo malo. To se je tudi zgodilo. SLS, ki bi se moral v nebo prvi\u010d pognati leta 2016, je svoj ognjeni krst do\u017eivel leta 2022, drugi polet pa \u0161ele letos. Do leta 2022 je bilo za razvoj in izdelavo porabljenih 21 milijard dolarjev, in \u0161e dodatnih 21 milijard za Orion (novej\u0161i zra\u010duni niso na voljo). <\/p>\n

Podporniki pa po drugi strani opominjajo, da je bilo za SLS porabljenega precej manj denarja kot za primerljivi Saturn V in da gre za enkraten projekt, ki mu v zadnjih desetletjih ni para (… oziroma mu ni bilo para do pred nekaj let). Tak\u0161ni projekti pa\u010d ne morejo biti poceni. Ponujajo \u0161e en razmislek: potrebna je podpora politike. \u010ce ne bi ohranili delovnih mest in zadovoljili klju\u010dnih senatorjev, programa Artemis sploh ne bi bilo. Tako pa imajo ZDA \u2013 in svet \u2013 po 50 letih spet opremo, denar in nabrano “gibalno koli\u010dino”, da \u010dloveka po\u0161ljejo iz orbite Zemlje. <\/p>\n

To krhko ravnote\u017eje med kritiki in podporniki, ki je vztrajalo desetletja, pa se je pred kratkim poru\u0161ilo. Vzrok je Kitajska. Azijska velesila se tudi lahko pohvali s programom raziskovanja Meseca s posadko in namerava poslati ljudi na tla Lune do leta 2030. Tekma je postala tesna in napeta, kar je naposled kanilo tudi ameri\u0161ki politiki, ki je naenkrat postala precej manj tolerantna do cincanja in po\u010dasne mol\u017ee dr\u017eavnega denarja, kot sta si jo privo\u0161\u010dila glavna izvajalca, Boeing in Northrop Grumman. Politi\u010dna podpora SLS-u in Orionu je prav v zadnjih mesecih hlapela kot kafra. Naposled je novi vodja Nase, Jared Isaacman, napovedal, da bo SLS letel samo \u0161e toliko, kot bo res nujno potrebno, nato pa bodo presedlali na rakete zasebnih ponudnikov. Na\u010drtovano vesoljsko postajo v tirnici okoli Lune, Lunarni portal (Lunar Gateway), so “za\u010dasno” poslali na hladno, in ve\u010d pozornosti namenili gradnji talne infrastrukture na Luni. Tudi Orionu dolgoro\u010dno ne ka\u017ee preve\u010d dobro. <\/p>\n

Program Artemis namre\u010d vsebuje element, ki ga lahko preraste in izrine, kot kukavi\u010dji mladi\u010d v gnezdu. SpaceX-ovo vesoljsko ladjo Starship. Nasa je, v veliko presene\u010denje, prav Starship izbrala za svoj lunarni pristajalnik. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Simboli\u010dna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSimboli\u010dna podoba Starshipa na Luni. Starship je uradno del programa Artemis. Foto: SpaceX<\/p>\n

Starship je izstrelitveni sistem, ki bo po na\u010drtih precej zmogljivej\u0161i od SLS-a, ob zadostni kadenci pa naj bi stal pi\u010dlih deset milijonov na polet. V kombinaciji z orbitalnim dotakanjem goriva naj bi lahko v globoko vesolje, torej do Lune in dlje, poslal ve\u010d deset ljudi ali pa ve\u010d kot sto ton tovora. Tega niti Ares V ne bi zmogel. Napovedi so skoraj neverjetne, a Nasa stavi nanje. Vrnitev \u010dloveka na Luno na misiji Artemis IV leta 2028 je zdaj odvisna prav od Starshipa. Ko (\u010de) bo mogo\u010dni Starship iz drobnega Oriona v Lunini orbiti prejel astronavta in ju spustil do tal Lune, bo prizor bodel v o\u010di. Zakaj pla\u010dati nekaj milijard dolarjev za SLS in Orion, \u010de lahko \u010disto vse za nekaj redov velikosti ceneje opravi Starship? Nekdanji administrator Nase Charles Bolden, nekdanji podpornik SLS-a, dandanes meni, da se bo zgodilo prav to.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPretres v programu Artemis, hiter napredek Kitajcev in te\u017eave za evropsko Probo-3<\/a><\/p>\n

Scenarij pa temelji na predpostavki, da bo Starship izpolnil obljube \u2013 in da bo varen. Kaj pa, \u010de ne bo? V tem za Naso grozljivem scenariju bi na agenciji objokovali odlo\u010ditev, da niso \u0161li v razvoj pristajalnika po starem, dobrem, a dra\u017ejem pristopu iz \u010dasov Apolla, in najbr\u017e gledali, kako na Luni stoji rde\u010da zastava.<\/p>\n

Nasprotniki SLS-a ponujajo vpra\u0161anje, kaj vse bi lahko Nasa naredila, \u010de ne bi vlagala denarja v SLS in Orion? Ekonomisti temu re\u010dejo oportunitetni stro\u0161ki<\/a>. Morda bi \u017ee imeli na pladnju plejado sodobnih tehnologij za\u010den\u0161i z dotakanjem goriva v orbiti. Morda. <\/p>\n

A brez SLS-a in Oriona danes ne bi brali tega \u010dlanka in nestrpno pri\u010dakovali plamenov mogo\u010dne rakete, prizorov, kakr\u0161ne so nazadnje uzrli pred 50 leti. In prgi\u0161\u010de \u0161e \u017eivih veteranov<\/a> odprav Apollo, med drugim David Scott<\/a> (Apollo 9 in 15), Russell Schweickart<\/a> (Apollo 9), Buzz Aldrin<\/a> (Apollo 11), Fred Haise<\/a> (Apollo 13), Charles Duke<\/a> (Apollo 16), Harrison Schmitt<\/a> (Apollo 17), pa tudi Gene Kranz<\/a>, vsi \u010dez 90 let, ne bi moglo predati \u0161tafete. Uzreti, kako se ogenj njihovih sanj znova razplamteva. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Program
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProgram Artemis predvideva tudi razvoj tehnologij za vesoljsko ladjo, ki bo \u0161la do Marsa in nazaj enkrat v prihodnjem desetletju. \u010ce je ne bo prehitel Starship. Foto: Nasa<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t