{"id":44158,"date":"2026-04-01T10:19:08","date_gmt":"2026-04-01T10:19:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/44158\/"},"modified":"2026-04-01T10:19:08","modified_gmt":"2026-04-01T10:19:08","slug":"dolgorocne-posledice-verjetno-presegajo-vse-kar-si-trenutno-lahko-predstavljamo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/44158\/","title":{"rendered":"Dolgoro\u010dne posledice verjetno presegajo vse, kar si trenutno lahko predstavljamo"},"content":{"rendered":"

\n Datum 1. april 2026 11:45\n <\/p>\n

Vojna v Iranu grozi, da bo popolnoma zaustavila energetske tokove. Evropa se soo\u010da s \u0161okom pri oskrbi, ki bo ohromil proizvodnjo, prizemljil letala, zvi\u0161al cene hrane in posojil ter vrnil inflacijo na krizne ravni. Kot poro\u010da portal Politico, se voditelji celine za\u010denjajo zavedati razse\u017enosti krize ob prihodu zadnjih tankerjev s fosilnimi gorivi iz Perzijskega zaliva.<\/p>\n

Nem\u0161ki kancler Friedrich Merz je novinarjem povedal, da bo vojna, \u010de se bo zavlekla, evropsko gospodarstvo obremenila tako mo\u010dno kot pandemija covida ali za\u010detek vojne v Ukrajini. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto priznava, da mu posledice vojne ne pustijo spati. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde\u00a0opozarja, da konflikt lahko traja leta, dolgoro\u010dne posledice pa verjetno presegajo vse, kar si trenutno lahko predstavljamo, poro\u010da bruseljski \u010dasnik\u00a0Politico<\/a>.<\/p>\n

(ANALIZA) Operacija Iran in meje zahodnega zavezni\u0161tva<\/a><\/p>\n

Popolna ohromitev klju\u010dne energetske poti<\/p>\n

Skozi Hormu\u0161ko o\u017eino je pred vojno potovalo pribli\u017eno 20 odstotkov nafte in zemeljskega plina, ki poganjata svetovno gospodarstvo. Iran je o\u017eino zaprl in grozi z napadi na vsa plovila, ki bi posku\u0161ala pluti brez dovoljenja Teherana. Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je dr\u017eavam, ki trpijo zaradi pomanjkanja, sporo\u010dil, naj se nau\u010dijo boriti zase in naj si same poi\u0161\u010dejo nafto.<\/p>\n

Iran ima nov pogoj za konec vojne: Gre za zahtevo, ki bi lahko mo\u010dno pretresla svetovno gospodarstvo<\/a><\/p>\n

Fatih Birol, izvr\u0161ni direktor Mednarodne agencije za energijo, situacijo opisuje kot najve\u010djo gro\u017enjo svetovni energetski varnosti v zgodovini. Trenutna panika vpliva na vse energetske vire enako, od surove nafte in zemeljskega plina do rafiniranih produktov, kot sta letalsko gorivo in dizel. Ana Maria Jaller-Makarewicz z In\u0161tituta za energetsko ekonomiko in finan\u010dne analize poudarja, da trgi zdaj do\u017eivljajo scenarij, ki so ga dolgo obravnavali le v teoriji. Kriza v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja je izbrisala sedem odstotkov svetovne ponudbe, zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine pa vpliva na kar 20 odstotkov.<\/p>\n

Evropa ostaja praznih rok<\/p>\n

Evropski uradniki so ob izbruhu vojne upali, da se bo Evropska unija izognila resnemu pomanjkanju, saj iz regije uva\u017ea le \u0161est odstotkov surove nafte in manj kot deset odstotkov plina. Prepri\u010dani so bili v varnost oskrbe, saj Evropa \u010drpa energente tudi iz ZDA, Norve\u0161ke, Azerbajd\u017eana in Al\u017eirije. Vendar pa azijske dr\u017eave, ki so pred vojno iz Zaliva uva\u017eale 80 odstotkov energentov, zdaj vi\u0161ajo ponudbe in Evropi speljujejo po\u0161iljke.<\/p>\n

\"V<\/a><\/p>\n

V Nem\u010diji cene goriv skokovito nara\u0161\u010dajo.<\/p>\n

EPA<\/p>\n

Trgovci so v zadnjih dneh preusmerili 11 tankerjev z uteko\u010dinjenim zemeljskim plinom iz ZDA in Nigerije proti vzhodu, da bi izkoristili vi\u0161je mar\u017ee. V Evropo bo kmalu prispel zadnji katarski tanker. Jaller-Makarewicz opozarja, da bo Evropa to\u00a0ob\u010dutila \u017ee v prihodnjih tednih, saj nima pravih varnostnih rezerv.<\/p>\n

Evropa iz Zaliva kupuje ve\u010d kot 40 odstotkov rafiniranih produktov, vklju\u010dno z dizlom in letalskim gorivom. Naftni analitik Homayoun Falakshahi\u00a0opozarja, da trg nima alternativnih mo\u017enosti, \u010de Hormu\u0161ka o\u017eina ostane zaprta. To bo povzro\u010dilo vi\u0161je cene in huj\u0161o gospodarsko krizo. Cene goriv na bencinskih \u010drpalkah \u017ee rastejo. Evropski komisar za energijo Dan J\u00f8rgensen vladam dr\u017eav \u010dlanic \u017ee svetuje, naj omejijo uporabo prometa. Omenja celo bencinsko racioniranje in nedelje brez avtomobilov.<\/p>\n

Letalstvo na tleh, industrija v kr\u010du<\/p>\n

Letalski sektor trpi hude udarce, saj gorivo predstavlja najve\u010dji stro\u0161ek letenja. Cena letalskega goriva v Evropi se je od za\u010detka napadov na Iran podvojila in presegla 1700 dolarjev na metri\u010dno tono. Willie Walsh iz zdru\u017eenja IATA poudarja, da industrija ne more absorbirati tak\u0161nega povi\u0161anja, zato bodo letalske dru\u017ebe drasti\u010dno dvignile cene vozovnic. Skupina Lufthansa \u017ee razmi\u0161lja, da bi zaradi pomanjkanja za\u010dasno prizemljila do 40 letal.<\/p>\n

\"V<\/a><\/p>\n

V Evropi ni ve\u010djih zalog letalskega goriva in nafte.<\/p>\n

EPA<\/p>\n

Vpliv se hitro \u0161iri tudi v evropsko proizvodnjo. Energetsko intenzivni kemi\u010dni sektor, ki ga predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen imenuje “industrija industrij”, \u017ee opozarja na znatne dvige stro\u0161kov zaradi preusmerjene logistike in dra\u017ejih surovin. Predstavniki jeklarjev dodajajo, da nestanovitnost cen energije resno ogro\u017ea industrijske nalo\u017ebe v Evropi. Proizvajalci plastike in gnojil prav tako bijejo plat zvona, saj energija predstavlja od 60 do 80 odstotkov njihovih obratovalnih stro\u0161kov.<\/p>\n

Nevarnost stagflacije in dolgotrajne posledice<\/p>\n

Vi\u0161je cene v kmetijstvu, prometu in proizvodnji bodo prisilile podjetja, da stro\u0161ke prenesejo na potro\u0161nike. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis opozarja na nevarnost stagflacije – smrtonosne me\u0161anice stagnirajo\u010de rasti in visokih cen, ki je opusto\u0161ila gospodarstvo v sedemdesetih letih. Evropska komisija napoveduje, da bo vojna letos zni\u017eala gospodarsko rast EU na zgolj en odstotek.<\/p>\n

\"Evropi<\/a><\/p>\n

Epa<\/p>\n

Evropska centralna banka bi lahko zvi\u0161ala stro\u0161ke izposojanja, kar bo dodatno ohladilo gospodarstvo, podra\u017eilo hipoteke in ote\u017eilo poslovanje podjetij. Vlade se bodo soo\u010dile z dra\u017ejim servisiranjem dolgov iz prej\u0161njih kriz, kar jih lahko prisili v kr\u010denje javnih storitev.<\/p>\n

Dan J\u00f8rgensen poudarja, da bo kriza dolgotrajna. Tudi \u010de bi vojskujo\u010de se strani jutri sklenile mir, bodo posledice ostale, saj vojna neprestano uni\u010duje energetsko infrastrukturo v regiji. Evropski snovalci politik imajo na voljo le \u0161e nekaj tednov, da celino pripravijo na udarec, ki lahko preoblikuje njeno gospodarstvo za celo generacijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Datum 1. april 2026 11:45 Vojna v Iranu grozi, da bo popolnoma zaustavila energetske tokove. Evropa se soo\u010da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":44159,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[1622,65,66,2173,2780,333,1256,10740,462,37,38,4070],"class_list":{"0":"post-44158","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-dizel","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-gorivo","12":"tag-industrija","13":"tag-iran","14":"tag-kriza","15":"tag-letalstvo","16":"tag-nafta","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-zemeljski-plin"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116328946990657942","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/44158","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=44158"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/44158\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/44159"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=44158"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=44158"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=44158"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}