Dr\u017eava je konec leta zdrsnila v 699 milijonov evrov primanjkljaja, potem ko je \u0161e leto prej v istem obdobju bele\u017eila prese\u017eek. Po obdobju prese\u017eka je sektor dr\u017eava v zadnjem \u010detrtletju 2025 zdrsnil v primanjkljaj, ki je dosegel 3,8 odstotka BDP.<\/p>\n
Gre za opazen preobrat: v istem obdobju leto prej je dr\u017eava \u0161e bele\u017eila 17 milijonov evrov prese\u017eka. Tokrat pa so izdatki rasli bistveno hitreje kot prihodki \u2013 razlika v dinamiki rasti je zna\u0161ala 8,6 odstotne to\u010dke.<\/p>\n
Na drugi strani dolg ostaja pod nadzorom. Skupni konsolidirani bruto dolg dr\u017eave se je ob koncu \u010detrtletja zni\u017eal na 46.324 milijonov evrov oziroma 65,7 odstotka BDP, kar je 723 milijonov evrov manj kot \u010detrtletje prej, ka\u017eejo podatki SURS-a.<\/p>\n
Prihodki \u0161e vedno rastejo, a po\u010dasneje<\/p>\n
Dr\u017eava je v zadnjem \u010detrtletju ustvarila 8.991 milijonov evrov prihodkov, kar je 675 milijonov evrov ve\u010d kot leto prej oziroma rast v vi\u0161ini 8,1 odstotka.<\/p>\n
Rast prihodkov se nadaljuje \u017ee dvajseto \u010detrtletje zapored, vendar tempo ne dohaja ve\u010d izdatkov.<\/p>\n
Najve\u010dji prispevek k rasti so tudi tokrat imeli socialni prispevki, ki so se pove\u010dali za 306 milijonov evrov oziroma 10,1 odstotka. Opazno so zrasli tudi prihodki od transferjev kapitala, in sicer za 114 milijonov evrov oziroma 64,7 odstotka.<\/p>\n
Dav\u010dni prihodki so se pove\u010dali za 177 milijonov evrov oziroma 4,7 odstotka, pri \u010demer so najve\u010d prispevali davki na proizvodnjo in uvoz (+103 milijone evrov).<\/p>\n
Izrazit padec pa je bil pri prihodkih od obresti, ki so se zmanj\u0161ali za 41 milijonov evrov oziroma 36,8 odstotka.<\/p>\n
Izdatki pospe\u0161ili \u2013 predvsem sociala in pla\u010de<\/p>\n
Na strani odhodkov je slika bistveno bolj dinami\u010dna.<\/p>\n
Skupni izdatki dr\u017eave so dosegli 9.691 milijonov evrov, kar pomeni skok za 1.392 milijonov evrov oziroma 16,8 odstotka glede na leto prej.<\/p>\n
Najve\u010dji pritisk so ustvarila socialna nadomestila v denarju in naravi, ki so se pove\u010dala za 391 milijonov evrov oziroma 12,5 odstotka.<\/p>\n
Pomemben del rasti predstavljajo tudi sredstva za zaposlene, ki so narasla za 346 milijonov evrov oziroma 17,7 odstotka.<\/p>\n
Investicije so prav tako pospe\u0161ile \u2013 izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se pove\u010dali za 276 milijonov evrov oziroma 28,8 odstotka.<\/p>\n
Rast bele\u017eijo tudi izdatki za obresti, ki so se pove\u010dali za 24 milijonov evrov oziroma 12,4 odstotka.<\/p>\n
Dolg se je zni\u017eal, najve\u010d na ravni dr\u017eave<\/p>\n
Kljub pove\u010danim izdatkom se je skupni dolg dr\u017eave v zadnjem \u010detrtletju nekoliko zmanj\u0161al.<\/p>\n
Na centralni ravni je dolg zna\u0161al 45.326 milijonov evrov oziroma 64,3 odstotka BDP, na lokalni ravni 1.296 milijonov evrov oziroma 1,8 odstotka BDP, medtem ko skladi socialne varnosti ob koncu obdobja niso imeli dolga.<\/p>\n
Zni\u017eanje dolga je bilo predvsem posledica zmanj\u0161anja obveznosti iz naslova dolgoro\u010dnih dol\u017eni\u0161kih vrednostnih papirjev.<\/p>\n
Primanjkljaj na letni ravni presegel 1,7 milijarde evrov<\/p>\n
Na ravni celotnega leta 2025 je primanjkljaj sektorja dr\u017eava zna\u0161al 1.749 milijonov evrov oziroma 2,5 odstotka BDP, kar pomeni izrazito poslab\u0161anje glede na leto prej. Skupni primanjkljaj je bil nominalno za 1.155 milijonov evrov vi\u0161ji kot v letu 2024.<\/p>\n
Najve\u010dji del primanjkljaja je ustvarila centralna dr\u017eava (1.686 milijonov evrov), manj\u0161i del lokalna raven (80 milijonov evrov), medtem ko so skladi socialne varnosti ustvarili prese\u017eek v vi\u0161ini 17 milijonov evrov.<\/p>\n
Bruto dolg sektorja dr\u017eava je ob koncu leta dosegel 46.324 milijonov evrov oziroma 65,7 odstotka BDP. Nominalno se je dolg v primerjavi z letom 2024 pove\u010dal za 1.569 milijonov evrov, vendar se je glede na velikost gospodarstva rahlo zni\u017eal.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dr\u017eava je konec leta zdrsnila v 699 milijonov evrov primanjkljaja, potem ko je \u0161e leto prej v istem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":44176,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,4523,1122,82,84,83,15735,62,37,58,60,38,1306],"class_list":{"0":"post-44175","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-denar","10":"tag-drzava","11":"tag-economic","12":"tag-poslovni","13":"tag-poslovni-svet","14":"tag-primanjkljaj","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-vlada"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116329033416885388","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/44175","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=44175"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/44175\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/44176"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=44175"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=44175"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=44175"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}