{"id":4454,"date":"2026-02-24T14:38:07","date_gmt":"2026-02-24T14:38:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/4454\/"},"modified":"2026-02-24T14:38:07","modified_gmt":"2026-02-24T14:38:07","slug":"minevajo-stiri-leta-od-zacetka-ruske-invazije-na-ukrajino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/4454\/","title":{"rendered":"Minevajo \u0161tiri leta od za\u010detka ruske invazije na Ukrajino"},"content":{"rendered":"

Pomembnej\u0161i dogodki dneva:<\/p>\n

14.54\u00a0London z najve\u010djim sve\u017enjem sankcij proti Rusiji od za\u010detka vojne
14.50\u00a0Koalicija voljnih o prizadevanjih za kon\u010danje vojne v Ukrajini
14.47\u00a0Evropski parlament ob obletnici vojne izrazil trdno podporo Ukrajini
12.28 Kremelj: Rusija se bo borila v Ukrajini, dokler ne dose\u017ee svojih ciljev
11.36 Evropski voditelji ob obletnici vojne za nadaljnjo podporo Ukrajini
10.26 Ruska obve\u0161\u010devalna slu\u017eba: Zahod \u017eeli Ukrajino opremiti z\u00a0jedrsko bombo
10.04 Slovenija ob obletnici za\u010detka vojne za trajen in pravi\u010den mir v Ukrajini
8.29 Zelenski: Putinu ni uspelo dose\u010di vojnih ciljev
6.19 Minevajo \u0161tiri leta od za\u010detka ruske invazije na Ukrajino<\/p>\n

14.54\u00a0London z najve\u010djim sve\u017enjem sankcij proti Rusiji od za\u010detka vojne<\/p>\n

Britanska vlada je ob dana\u0161nji \u010detrti obletnici ruske invazije na Ukrajino napovedala sve\u017eenj skoraj 300 sankcij proti Rusiji, njen najve\u010dji od za\u010detka vojne. Uperjen je zlasti proti izvoznikom ruske nafte in klju\u010dnim dobaviteljem voja\u0161ke opreme za rusko vojsko. Med sankcioniranimi je tudi Transneft, ena najve\u010djih naftovodnih dru\u017eb na svetu.<\/p>\n

Transneft je po navedbah vlade v Londonu odgovoren za transport ve\u010d kot 80 odstotkov ruskega izvoza surove nafte. Uvedba sankcij proti tej dru\u017ebi zato Rusiji dodatno ote\u017euje iskanje kupcev za svojo nafto.<\/p>\n

Na seznamu sankcioniranih se je ob tem zna\u0161lo 175 podjetij naftnega omre\u017eja 2Rivers, glavnega trgovca z rusko surovo nafto, 48 tankerjev, ve\u010d bank ter ve\u010d deset posameznikov in entitet, povezanih z dobavo voja\u0161ke opreme, ruskimi jedrskimi projekti in industrijo uteko\u010dinjenega zemeljskega plina (LNG).<\/p>\n

“Zdru\u017eeno kraljestvo je danes sprejelo odlo\u010dne ukrepe za prekinitev klju\u010dnega financiranja, dobave voja\u0161ke opreme in prihodka, ki podpirajo rusko agresijo – gre za na\u0161 najve\u010dji sve\u017eenj sankcij od prvih mesecev invazije,” je v Kijevu, kjer se mudi v lu\u010di \u010detrte obletnice invazije, povedala britanska zunanja ministrica Yvette Cooper.<\/p>\n

Ob tem je napovedala, da bo njena vlada za pomo\u010d Ukrajincem, obnovo njihove dr\u017eave in krepitev njene energetske odpornosti namenila dodatnih 30 milijonov funtov oziroma dobrih 34 milijonov evrov.<\/p>\n

14.50\u00a0Koalicija voljnih o prizadevanjih za kon\u010danje vojne v Ukrajini<\/p>\n

Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer sta bila na sre\u010danju zaveznic Ukrajine, zdru\u017eenih v t. i. koalicijo voljnih, ob dana\u0161nji \u010detrti obletnici za\u010detka ruske invazije kriti\u010dna do pristopa Moskve k mirovnim pogajanjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da bo kmalu potekal nov krog pogovorov.<\/p>\n

“Najmanj, kar lahko re\u010dem, je, da sem zelo skepti\u010den glede mo\u017enosti doseganja kratkoro\u010dnega miru,” je na videokonferenci koalicije voljnih povedal Macron. Nadaljevanje pogajanj za kon\u010danje vojne je sicer ozna\u010dil za dobro, a pri tem ocenil, da “na ruski strani ni volje za dosego miru”, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n

Starmer je medtem dejal, da bi morale zaveznice “spremeniti narativ” in se oddaljiti od percepcije, da Rusija zmaguje v vojni. Opozoril je, da je Moskva v zadnjem letu utrpela “pol milijona \u017ertev, da bi pridobila in zasedla manj kot odstotek dodatnega ukrajinskega ozemlja”. Dodal je \u0161e, da rusko gospodarstvo zaradi vojne trpi.<\/p>\n

Prepri\u010dan je tudi, da morajo zaveznice okrepiti “pritisk na Rusijo in njeno vojno gospodarstvo”, poro\u010da britanski BBC. Glede mirovnih pogajanj pa je opozoril, da nih\u010de razen ruski predsednik Vladimir Putin ne ovira napredka na poti do miru.<\/p>\n

Zelenski je na sre\u010danju znova poudaril, da Kijev potrebuje ve\u010djo vklju\u010denost Evrope v mirovnih pogajanjih. Ob tem je dejal, da bo v tem tednu oziroma v desetih dneh potekal nov krog tristranskih pogajanj z Rusijo in ZDA, poro\u010da britanski \u010dasnik Guardian.<\/p>\n

Nem\u0161ki kancler Friedrich Merz pa je izrazil neomajno podporo Ukrajini, se zavzel za krepitev pritiska na Rusijo in ocenil, da Moskva v vojni ne zmaguje. “Moramo biti zelo jasni, da se bo ta vojna kon\u010dala \u0161ele, ko bo Putin spoznal, da ne more zmagati,” je \u0161e dodal v vnaprej posneti izjavi, saj se sre\u010danja ni udele\u017eil.<\/p>\n

Videokonference zaveznic Ukrajine, zdru\u017eenih v t. i. koalicijo voljnih, so se udele\u017eili \u0161tevilni voditelji evropskih dr\u017eav. Nekateri med njimi so v znak podpore Ukrajini ob dana\u0161nji \u010detrti obletnici za\u010detka vojne tudi obiskali Kijev.<\/p>\n

14.47\u00a0Evropski parlament ob obletnici vojne izrazil trdno podporo Ukrajini<\/p>\n

Evropski parlament je ob dana\u0161nji obletnici za\u010detka ruske invazije izrazil trdno podporo Ukrajini ter v resoluciji obsodil rusko agresijo. Poudaril je tudi, da je prihodnost Ukrajine v EU. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v video nagovoru parlamenta pozval EU, naj dolo\u010di jasen \u010dasovni okvir za pristop Ukrajine k povezavi.<\/p>\n

Evropski parlament se je ob \u010detrti obletnici za\u010detka ruske invazije v Ukrajini danes se\u0161el na izrednem zasedanju v Bruslju.<\/p>\n

Predsednica parlamenta Roberta Metsola je v uvodu\u00a0poudarila, da sta Ukrajina in Evropa mo\u010dni, kadar dr\u017eita skupaj. “Varnost Ukrajine je varnost Evrope, svoboda Ukrajine je svoboda Evrope, prihodnost Ukrajine pa je v Evropi,” je \u0161e dejala, kot so sporo\u010dili iz Evropskega parlamenta.<\/p>\n

Evroposlance je prek video povezave nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski. “Za nas je pomembno, da dobimo jasen datum za pristop k EU,” jim je sporo\u010dil. \u010ce tak\u0161nega zagotovila ne bo, bo ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah na\u0161el na\u010din, da Ukrajino za desetletja blokira z razdvajanjem Evrope.<\/p>\n

Unijo je tudi pozval, naj potrdi sve\u017eenj posojil Ukrajini v vi\u0161ini 90 milijard evrov, ki ga trenutno blokira Mad\u017earska. “To je resni\u010dna finan\u010dna garancija za na\u0161o varnost in odpornost, zato jo je treba izvesti,” je poudaril.<\/p>\n

Evropski poslanci so danes tudi potrdili resolucijo, v kateri odgovornost za vojno v Ukrajini in z njo povezane zlo\u010dine pripisujejo izklju\u010dno Rusiji in njenim zaveznicam. Poudarjajo tudi, da mora mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo temeljiti na trdnih varnostnih jamstvih za Kijev.<\/p>\n

Poslanci se v resoluciji, ki so jo sprejeli s 437 glasovi za, 82 proti in 70 vzdr\u017eanimi, tudi zavzemajo za dodatne sankcije EU proti Moskvi in \u0161e ve\u010djo energetsko neodvisnost unije od Rusije. Poudarjajo \u0161e, da je prihodnost Ukrajine v EU, povezavo in njene \u010dlanice pa pozivajo, naj prevzamejo ve\u010djo odgovornost za evropsko varnost in pove\u010dajo voja\u0161ko, politi\u010dno in diplomatsko podporo Ukrajini.<\/p>\n

12.28 Kremelj: Rusija se bo borila v Ukrajini, dokler ne dose\u017ee svojih ciljev<\/p>\n

Rusija \u0161e ni dosegla svojih ciljev v Ukrajini, je ob dana\u0161nji \u010detrti obletnici od za\u010detka ruske invazije na Ukrajino povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da se bodo ruske sile \u0161e naprej borile, dokler Moskva ciljev ne dose\u017ee, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n

“Cilji \u0161e niso bili v celoti dose\u017eeni, zato se voja\u0161ka operacija nadaljuje,” je v odgovoru na novinarsko vpra\u0161anje povedal Peskov in poudaril, da Moskva od samega za\u010detka ohranja upanje na mirno re\u0161itev konflikta. “To upanje nas (…) ni nikoli zapustilo,” je dodal.<\/p>\n

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je kot enega od temeljnih vzrokov za konflikt znova izpostavila \u0161iritev Nata. Prepri\u010dana je, da je treba re\u0161iti vpra\u0161anje \u0161iritve Nata z voja\u0161kimi ali politi\u010dnimi sredstvi, saj da brez te re\u0161itve ne bo mogo\u010de dose\u010di mirovnega dogovora, poro\u010da ruska tiskovna agencija Tass.<\/p>\n

Moskva ukrajinskemu \u010dlanstvu v Natu mo\u010dno nasprotuje in je pribli\u017eevanje Kijeva zavezni\u0161tvu navajala kot enega od razlogov za invazijo na Ukrajino.<\/p>\n

11.36 Evropski voditelji ob obletnici vojne za nadaljnjo podporo Ukrajini<\/p>\n

Ve\u010d evropskih voditeljev se je ob dana\u0161nji \u010detrti obletnici za\u010detka ruske invazije na Ukrajino zavzelo za nadaljnjo podporo Kijevu in krepitev pritiska na Moskvo. Vodja Nata Mark Rutte se je zavzel \u0161e za trdna varnostna jamstva za Ukrajino, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je vojno ozna\u010dil za voja\u0161ki, gospodarski in strate\u0161ki neuspeh Rusije.<\/p>\n

“Zveza Nato je od samega za\u010detka stala ob strani Ukrajini. Stojimo ob va\u0161i strani danes in bomo ob va\u0161i strani tudi pri prihodnjih izzivih,” je povedal generalni sekretar zavezni\u0161tva Mark Rutte. Zavzel se je za nadaljnjo voja\u0161ko, finan\u010dno in humanitarno pomo\u010d Ukrajini ter za trdna varnostna jamstva, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija DPA.<\/p>\n

\"Nem\u0161ki<\/p>\n

Nem\u0161ki obrambni minister Boris Pistorius je bil medtem kriti\u010den do predsednika ZDA Donalda Trumpa, \u010de\u0161 da je ruskega predsednika Vladimirja Putina na njunem lanskem sre\u010danju na Aljaski obravnaval kot prijatelja. Ocenil je tudi, da je Trump prezgodaj in brez potrebe umaknil ukrajinsko \u010dlanstvo v Natu s pogajalske mize.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Hkrati je zaveznice pozval, naj po morebitni prekinitvi spopadov zagotovijo, da bo mir trajen. “Ko boji kon\u010dno prenehajo, mora mir obstati. (…) Ukrajinski narod si zaslu\u017ei pravi\u010den in trajen mir. Njihova varnost je na\u0161a varnost. Brez resni\u010dnega miru v Ukrajini ne more biti resni\u010dnega miru v Evropi,” je dodal.<\/p>\n

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem vojno v Ukrajini ozna\u010dil za “trojni neuspeh za Rusijo”, in sicer voja\u0161ki, gospodarski in strate\u0161ki, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n

“Nekega dne bodo Rusi spoznali obseg zlo\u010dina, storjenega v njihovem imenu, nesmiselnost navedenih izgovorov in uni\u010dujo\u010de dolgoro\u010dne posledice za njihovo dr\u017eavo,” je zapisal na omre\u017eju X. Pri tem je poudaril, da se je Ukrajina \u0161tiri leta dosledno upirala ruski agresiji, slednja pa, da je okrepila zvezo Nato in zdru\u017eila Evropejce.<\/p>\n

Ocenil je, da je bilo od za\u010detka vojne februarja 2022 ubitih ali ranjenih \u017ee ve\u010d kot 1,2 milijona ruskih vojakov. “To je najve\u010dje \u0161tevilo ruskih \u017ertev v boju od druge svetovne vojne,” je nadaljeval ter obljubil nadaljnjo podporo Ukrajini in nove sankcije Rusiji.<\/p>\n

Tudi britanski premier Keir Starmer se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini ter za pravi\u010den in trajen mir. Ob tem je izrazil prepri\u010danje, da Rusija vojne ne bo zmagala, poro\u010da britanski BBC.<\/p>\n

Nem\u0161ki kancler Friedrich Merz pa je pozval k evropski enotnosti in dejal, da lahko vojno kon\u010da le skupna mo\u010d. “\u017de \u0161tiri leta so vsak dan in vsaka no\u010d no\u010dna mora za prebivalce Ukrajine. In ne le zanje, ampak za vse nas. Ker se je vojna vrnila v Evropo,” je dodal.<\/p>\n

Nem\u0161ki obrambni minister Boris Pistorius je bil medtem kriti\u010den do predsednika ZDA Donalda Trumpa, \u010de\u0161 da je ruskega predsednika Vladimirja Putina na njunem lanskem sre\u010danju na Aljaski obravnaval kot prijatelja. Ocenil je tudi, da je Trump prezgodaj, in brez potrebe umaknil ukrajinsko \u010dlanstvo v Natu s pogajalske mize.<\/p>\n

10.26 Ruska obve\u0161\u010devalna slu\u017eba: Zahod \u017eeli Ukrajino opremiti z\u00a0jedrsko bombo<\/p>\n

Ruska zunanja obve\u0161\u010devalna slu\u017eba (SVR) trdi, da Pariz in London aktivno delata na tem, da bi Kijevu zagotovila jedrsko bombo. Po izjavi njihovega tiskovnega urada britanska in francoska elita no\u010deta sprejeti poraza v Ukrajini, pi\u0161e TASS.<\/p>\n

Po navedbah ruske slu\u017ebe naj bi Ukrajini dostavili tako imenovano Wunderwaffe, nem\u0161ki izraz za \u010dude\u017eno oro\u017eje. “Kijev bi imel ve\u010d mo\u017enosti za prekinitev sovra\u017enosti, \u010de bi imel jedrsko ali vsaj tako imenovano ‘umazano’ bombo,” je zapisano v izjavi.<\/p>\n

SVR navaja, da po njihovih informacijah London in Pariz aktivno delata na tem, da bi Kijevu zagotovila tako oro\u017eje, pa tudi sredstva za njegovo dostavo. To vklju\u010duje skrivni prenos ustreznih komponent, opreme in tehnologij evropske izdelave v Ukrajino.<\/p>\n

“Kot mo\u017enost se obravnava francoska majhna bojna glava TN-75 iz balisti\u010dne rakete M51.1, ki se\u00a0izstreljuje\u00a0iz podmornice,” je zapisala tiskovna agencija. V sporo\u010dilu za javnost je \u0161e zapisano, da je “Berlin preudarno zavrnil sodelovanje v tem nevarnem podvigu”.<\/p>\n

Po navedbah SVR\u00a0se Britanci in Francozi zavedajo, da njihov na\u010drt “hudo kr\u0161i mednarodno pravo, predvsem Pogodbo o ne\u0161irjenju jedrskega oro\u017eja, in nosi tveganje uni\u010denja svetovnega sistema ne\u0161irjenja jedrskega oro\u017eja”.<\/p>\n

V sporo\u010dilu za javnost je navedeno, da se Velika Britanija in Francija zavedata, da jim\u00a0razmere v Ukrajini ne pu\u0161\u010dajo nobene mo\u017enosti za zmago nad Rusijo s pomo\u010djo\u00a0ukrajinskih oboro\u017eenih sil. “Posledi\u010dno so glavna prizadevanja Zahodnjakov usmerjena v to, da bi bilo videti, kot da Kijev poseduje\u00a0jedrsko oro\u017eje in da so ga razvili sami Ukrajinci,” je \u0161e zapisano v izjavi.<\/p>\n

Tiskovni urad SVR je poudaril, da “izjemno nevarni na\u010drti Londona in Pariza dokazujejo, da sta izgubila stik z realnostjo in da je njuno prepri\u010danje, da se bodo izognili odgovornosti, neutemeljeno, zlasti \u010de upo\u0161tevamo, da ni\u010d ne bo ostalo neodkrito”.<\/p>\n

V voja\u0161kih, politi\u010dnih in diplomatskih krogih je veliko razumnih ljudi, ki razumejo, da nepremi\u0161ljena dejanja njihovih voditeljev predstavljajo gro\u017enjo celotnemu svetu,\u00a0je sklenila SVR.<\/p>\n

10.04 Slovenija ob obletnici za\u010detka vojne za trajen in pravi\u010den mir v Ukrajini<\/p>\n

Premier Robert Golob je ob dana\u0161nji obletnici za\u010detka ruske invazije Ukrajincem za\u017eelel veliko mo\u010di in poguma, da bi skupaj in \u010dim prej dosegli trajen in pravi\u010den mir v Ukrajini. Predsednica republike Nata\u0161a Pirc Musar pa je poudarila, da je takoj\u0161en dogovor o prihodnosti Ukrajine klju\u010den tudi za prihodnost Evrope in stabilnost v svetu.<\/p>\n

Dru\u0161tvo Ukrajincev v Sloveniji Razom ob obletnici v Ljubljani organizira shod v podporo Ukrajini z naslovom Ustavimo zlo skupaj. Kot so danes sporo\u010dili iz dru\u0161tva, bodo na shodu, ki se bo za\u010del ob 18. uri na Mestnem trgu in se ga bo po napovedih udele\u017eil tudi ukrajinski veleposlanik v Sloveniji, pozvali k pravi\u010dnemu in trajnemu miru, ki temelji na mednarodnem pravu, odgovornosti za zlo\u010dine ter spo\u0161tovanju suverenosti Ukrajine.
Izrazili bodo tudi zahteve po obse\u017enej\u0161ih sankcijah proti Rusiji, ve\u010d oro\u017eja za Ukrajino in vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili deportirani v Rusijo.<\/p>\n

\"Slovenija,<\/p>\n

Foto: STA <\/p>\n

Premier je Ukrajincem ob \u010detrti obletnici za\u010detka vojne na dru\u017ebenem omre\u017eju X \u0161e sporo\u010dil, da bo Slovenija \u0161e naprej z njimi, njihovim zavzemanjem za mir in branjenjem vrednot. Dodal je, da Rusija nadaljuje brutalno politiko, ki je v nasprotju z vsemi na\u010deli sodobne mednarodne skupnosti.<\/p>\n

Pirc Musar pa je izpostavila, da mir v svetu postaja vse bolj abstraktna kategorija, nedosegljiva obi\u010dajnim ljudem, tudi v Ukrajini. “Ne gre le za prizadete prebivalke in prebivalce te dr\u017eave, takoj\u0161en dogovor o prihodnosti Ukrajine \u2013 a ne brez Ukrajine \u2013 je klju\u010dnega pomena tudi zaradi evropske prihodnosti in globalne stabilnosti,” je danes\u00a0zapisala na X.<\/p>\n

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je rusko agresijo v Ukrajini v ponedeljek ozna\u010dilo za grobo kr\u0161itev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. Zunanja ministrica pa je poudarila, da Slovenija zagovarja spo\u0161tovanje mednarodnega prava in zahteva odgovornost za storjene zlo\u010dine v Ukrajini.<\/p>\n

Ministrstvo je v ponedeljkovem sporo\u010dilu za javnost \u0161e zagotovilo, da bo Slovenija \u0161e naprej trdno stala ob strani Ukrajini in podpirala spo\u0161tovanje mednarodnega prava. Napovedali so, da bo Slovenija voja\u0161ko, humanitarno in drugo pomo\u010d Ukrajini nudila, dokler bo treba.<\/p>\n

8.29 Zelenski: Putinu ni uspelo dose\u010di vojnih ciljev<\/p>\n

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred \u0161tirimi leti sku\u0161al zavzeti Ukrajino, a mu ni uspelo, prav tako pa ni dosegel drugih vojnih ciljev, je v video nagovoru ob obletnici ruske invazije danes dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da je Ukrajina pripravljena storiti vse, kar je v njeni mo\u010di, da bi zagotovila trajen mir.<\/p>\n

Zelenski je spomnil na za\u010detek vojne in domnevna pri\u010dakovanja Rusije, da bo hitro zmagala. Ob tem je poudaril, da za odporom Ukrajine stojijo milijoni Ukrajincev, pogum, trdo delo in vztrajnost.<\/p>\n

“Putin ni dosegel svojih ciljev. Ukrajincev ni zlomil. Ni zmagal v vojni,” je dejal Zelenski po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP. Zatrdil je, da bo storil vse, da dose\u017ee mir in zagotovi pravico.<\/p>\n

V pogovoru za ameri\u0161ko televizijsko mre\u017eo CNN pa je Zelenski iz Kijeva pozval ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa, naj ostane na strani Ukrajine. Menil je \u0161e, da Trump in njegova ekipa resni\u010dno \u017eelita kon\u010dati vojno v Ukrajini.<\/p>\n

V Ukrajini so se medtem \u010detrte obletnice agresije danes to\u010dno ob 9. uri po krajevnem \u010dasu (8. uri po srednjeevropskem) spomnili z minuto molka v ve\u010d delih dr\u017eave.<\/p>\n

Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je Putin odredil za\u010detek invazije, po obsegu in \u0161tevilu \u017ertev krepko presegla vojne na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije in je najhuj\u0161i oboro\u017een konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni.<\/p>\n

V \u0161tirih letih vojne je bilo po ocenah skupno ubitih ve\u010d sto tiso\u010d vojakov na obeh straneh, pa tudi ve\u010d tiso\u010d civilistov, na milijone ljudi je razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po ve\u010d krogih pogajanj za kon\u010danje vojne pod okriljem ZDA najve\u010dja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vpra\u0161anja.<\/p>\n

6.19 Minevajo \u0161tiri leta od za\u010detka ruske invazije na Ukrajino<\/p>\n

Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil za\u010detek invazije, po obsegu in \u0161tevilu \u017ertev krepko presegla vojne na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije in si prislu\u017eila neslavni naziv najhuj\u0161ega oboro\u017eenega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni.<\/p>\n

Sovra\u017enosti so v \u0161tirih letih zahtevale ve\u010d sto tiso\u010d \u017eivljenj, od tega ve\u010d tiso\u010d \u017eivljenj civilistov, na milijone ljudi je bilo razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po ve\u010d krogih pogajanj za kon\u010danje vojne pod okriljem ZDA najve\u010dja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vpra\u0161anja.<\/p>\n

V lu\u010di obletnice in v znak podpore Ukrajini, ki se \u017ee \u0161tiri leta upira neprimerljivo mo\u010dnej\u0161emu agresorju, za kar pla\u010duje visok \u010dlove\u0161ki davek, bodo danes Kijev poleg Ursule von der Leyen obiskali \u0161e predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in nekateri evropski komisarji, med njimi komisarka za \u0161iritev EU Marta Kos.<\/p>\n

V Bruslju bo medtem dopoldne na sporedu izredno zasedanje Evropskega parlamenta. Po napovedih bo poslance na daljavo nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, sledila bo razprava o najnovej\u0161em dogajanju na terenu in evropskih prizadevanjih za pravi\u010den mir. Poslanci bodo nato glasovali o resoluciji na to temo.<\/p>\n

Ob tem je predvidena tudi videokonferenca zaveznic Ukrajine, zdru\u017eenih v tako imenovano\u00a0koalicijo voljnih. Ta se je v zadnjih mesecih ve\u010dkrat sestala in na\u010deloma pripravila na\u010drt, ki naj bi v prvi vrsti zagotovil varnost Ukrajini po prekinitvi ognja oziroma opredelil odziv Zahoda na morebiten vnovi\u010den ruski napad.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pomembnej\u0161i dogodki dneva: 14.54\u00a0London z najve\u010djim sve\u017enjem sankcij proti Rusiji od za\u010detka vojne14.50\u00a0Koalicija voljnih o prizadevanjih za kon\u010danje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":4455,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[2662,32,35,31,34,764,36,2661,421,37,38,783,33,71,2663,882],"class_list":{"0":"post-4454","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-civilisti","9":"tag-headlines","10":"tag-najpomembnejse-novice","11":"tag-news","12":"tag-novice","13":"tag-obletnica","14":"tag-osrednje-novice","15":"tag-ranjeni","16":"tag-rusija","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-smrtne-zrtve","20":"tag-top-stories","21":"tag-ukrajina","22":"tag-vojaki","23":"tag-vojna"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4454","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4454"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4454\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4455"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4454"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4454"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4454"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}