{"id":44797,"date":"2026-04-01T21:52:09","date_gmt":"2026-04-01T21:52:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/44797\/"},"modified":"2026-04-01T21:52:09","modified_gmt":"2026-04-01T21:52:09","slug":"do-izstrelitve-artemis-2-se-manj-kot-ura-tezavo-trenutno-predstavlja-baterija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/44797\/","title":{"rendered":"Do izstrelitve Artemis 2 \u0161e manj kot ura: te\u017eavo trenutno predstavlja baterija"},"content":{"rendered":"

Izstrelitev odprave Artemis 2 je iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi\u00a0po srednjeevropskem \u010dasu predvidena za \u010detrtek zgodaj zjutraj ob 0.24. Izstrelitveno okno bo odprto dve uri.\u00a0Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter kanadski astronavt Jeremy Hansen<\/a> bodo odpotovali na desetdnevno pot okoli Lune.<\/p>\n

\u010ceprav je Nasa \u017ee v 60. letih prej\u0161njega stoletja letela okoli Lune, to vendarle ni najpreprostej\u0161i podvig. Ameri\u0161ka vesoljska agencija Nasa te izstrelitve ni pripravila sama, ampak z mo\u010dno podporo mednarodne skupnosti: Evropska vesoljska agencija je tako zagotovila servisni modul za kapsulo orion, evropski strokovnjaki bodo prav tako budno spremljali pot posadke.\u00a0<\/p>\n

V blogu\u00a0dogajanje spremljamo v \u017eivo:<\/p>\n

Astronavti pripravljeni<\/p>\n

Astronavti bodo preverili delovanje plovila orion, za katero je Evropska vesoljska agencija zgradila servisni modul, ki omogo\u010da \u017eivljenjske pogoje v kapsuli, opazovali bodo tudi povr\u0161je Lune, da bi pridobili \u010dim ve\u010d podatkov za naslednjo stopnjo v programu Artemis: to je za pristanek v bli\u017eini ju\u017enega pola Lune.\u00a0<\/p>\n

V odpravi bodo astronavti opravljali \u0161tevilne znanstvene preizkuse in testirali napredne tehnolo\u0161ke naprave, med drugim bodo spremljali, kako sevanje vpliva na \u010dlove\u0161ko telo. Posadka bo namre\u010d na poti do Lune preletela tudi sevalne pasove, prav tako v globokem vesolju ni za\u0161\u010ditne atmosfere, torej bodo bolj izpostavljeni delcem, ki jih v okolico po\u0161ilja Sonce. To je v zadnjih dneh poskrbelo za nekaj mo\u010dnej\u0161ih vesoljskih neviht, vendar pri Nasi zagotavljajo, da se lahko astronavti umaknejo v varen koti\u010dek v kapsuli.\u00a0<\/p>\n

\"Astronavti<\/p>\n

Astronavti Reid Wiseman,\u00a0Victor Glover,\u00a0Christina Koch in Jeremy Hansen FOTO: Bill Ingalls\/Nasa\/AFP<\/p>\n

To je sicer drugi polet za raketo, tretji za orion.\u00a0Prvi\u010d je letela novembra 2022 v odpravi Artemis 1. Raketa je delovala brezhibno, pri kapsuli orion so ugotovili napake pri toplotnem \u0161\u010ditu, ki \u0161\u010diti posadko med vra\u010danjem na Zemljo. Trenje v atmosferi mo\u010dno segreje zunanjo plast plovila, \u010de ne deluje dobro, je lahko pregrevanje usodno za posadko. \u0160\u010dit so v zadnjih letih temeljito prenovili.<\/p>\n

Vesoljske tekme<\/p>\n

Ameri\u010dani \u2013 kot edini narod do zdaj \u2013 so na povr\u0161ju Lune zadnji\u010d stali decembra 1972, nato je raziskovanje Lune s \u010dlove\u0161kimi posadkami zamrlo. Nasi je znameniti ameri\u0161ki predsednik John F. Kennedy podelil mandat, da do konca 60. let s posadko pristanejo na Luni. Takrat se je bila srdita vesoljska tekma s supersilo Sovjetsko zvezo, ki je dobila ve\u010d pomembnih bitk v osvajanju vesolja.<\/p>\n

A \u00bbsveti gral\u00ab so si zagotovile ZDA, ko je Neil Armstrong z majhnim korakom za \u010dloveka in velikim za \u010dlove\u0161tvo sko\u010dil v sivi prah zveste spremljevalke na\u0161ega planeta. Milijone ljudi je bilo prikovanih pred televizijske in radijske sprejemnike, nekaj let pozneje pa javnosti ni ve\u010d prav ni\u010d brigalo, kaj astronavti po\u010dnejo na povr\u0161ju na\u0161ega naravnega satelita. Tekma je bila dobljena, denar so preusmerili v druge \u00bbvojne\u00ab.<\/p>\n

Zavrtimo \u010das do sedanjosti. Nasa ima o\u010di znova uprte v Luno \u2013 pristanek podpira tudi aktualni predsednik Donald Trump, ki si je velikega dose\u017eka ZDA \u017eelel \u017ee v prvem mandatu. A tokrat ne bi \u0161lo za kratkotrajne obiske: cilj je iti na Luno in tam tudi ostati.<\/p>\n

Nasa na\u010drtuje postavitev opori\u0161\u010d na povr\u0161ju, ki bi slu\u017eili kot raziskovalne postaje in hkrati postojanke na poti do Marsa. Usmerjeni so predvsem na ju\u017eni pol, kjer je ve\u010d vodnega ledu, iz katerega ne bi pridobivali le teko\u010de pitne vode, ampak tudi raketno gorivo.<\/p>\n

Pri programu Artemis gre tudi za obse\u017een razvoj \u0161ir\u0161e vesoljske industrije. Programa ne usmerja izklju\u010dno Nasa, ki bi se opirala na nekatere tradicionalne velikane, kot sta Boeing in Lockheed Martin, ampak klju\u010dne vloge igrajo zasebna vesoljska podjetja, predvsem Spacex Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa.<\/p>\n

Nasa je pri podjetjih naro\u010dila pristajalne module, Nasina lastna raketa SLS\u00a0in kapsula orion namre\u010d omogo\u010data le potovanje do Lune, ne pa tudi dejanskega pristanka. Spacex za lunarni program ponuja starship \u2013 v zgornjo stopnjo ogromne rakete naj bi se astronavti presedli \u017ee v okolici Lune, nato pa naj bi sledil pristanek. Blue Origin postavlja poseben pristajalni modul, precej bolj podoben modulom iz \u010dasov Apollov. Prihodnje leto naj bi obe podjetji predstavili re\u0161itve in v orbiti okoli Zemlje tudi prikazali spajanje z orionom. Leto kasneje pa naj bi Nasa znova osvojila povr\u0161je Lune.<\/p>\n

Tudi v novem tiso\u010dletju se zgodovina nekako ponavlja, le akterji so drugi. Ruski vesoljski program stagnira, izjemno mo\u010dna pa je Kitajska, prav tako tudi Indija. Kitajska deluje v ti\u0161ini, brez velikega pompa in transparentnosti, kateri so zavezane zahodne vesoljske agencije. Z vzhoda na zahod prihajajo le posamezne uspe\u0161ne zgodbe o napredku v vesoljskem programu, a \u017ee iz tega je jasno, da jim dobro gre in da jim lahko verjamemo pri napovedi, da bodo Kitajci na povr\u0161ju Lune stali do konca tega desetletja.<\/p>\n

Nasa bo \u2013 \u010de ne bo preglavic povzro\u010dilo vreme ali kak\u0161na do zdaj nezaznana napaka na raketi \u2013 v prihodnjih dneh nekako ponovila odpravo Apollo 8, ki je potekala eno leto pred pristankom na Luni. Takrat so v bo\u017ei\u010dnem \u010dasu leta 1968 astronavti Frank Borman, Jim Lovell in <\/a>William Anders<\/a> poskrbeli za kolektivno navdu\u0161enje javnosti s \u0161e danes izjemno fotografijo krhke Zemlje, ki vzhaja nad Luno.<\/p>\n

\"William<\/p>\n

William A. Anders je spro\u017eil spro\u017eilec na fotoaparatu in ujel \u0161e danes navdihujo\u010d portret Zemlje. FOTO: Nasa\/AFP<\/p>\n

Fotografija je opomnik, da vsi \u017eivimo na tem planetu, ki nam daje vse, kar potrebujemo za \u017eivljenje, a vseeno pogosto z njim ravnamo kot svinja z mehom. Moderni astronavti, ki so bili vsi rojeni po tem, ko se je program Apollo \u017ee kon\u010dal, so opremljeni z vrhunskimi kamerami (in precej bolj\u0161imi komunikacijskimi povezavami) in zagotovo lahko pri\u010dakujemo, da bodo dru\u017ebena omre\u017eja preplavili z dih jemajo\u010dimi fotografijami.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Izstrelitev odprave Artemis 2 je iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi\u00a0po srednjeevropskem \u010dasu predvidena za \u010detrtek zgodaj zjutraj…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":44798,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[15881,15662,15878,5303,911,9267,5003,15661,15879,15880,37,38,394,64,2535,63],"class_list":{"0":"post-44797","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-apollo-11","9":"tag-artemis","10":"tag-artemis-2","11":"tag-esa","12":"tag-kitajska","13":"tag-luna","14":"tag-nasa","15":"tag-orion","16":"tag-pristanek-na-luni","17":"tag-raketa-sls","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenscina","20":"tag-spacex","21":"tag-svet","22":"tag-vesolje","23":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116331672040024852","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/44797","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=44797"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/44797\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/44798"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=44797"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=44797"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=44797"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}