![\"Eduard](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-624462-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Edvard Kok\u0161arov je najve\u010dji uspeh s celjskim klubom dosegel leta 2004, ko je bil prvak Evrope. Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n
\u017delezni Edi z zgodovinskimi dose\u017eki<\/p>\n
Pri komaj 50 letih je umrl Edvard Kok\u0161arov, nekdanji vrhunski rokometa\u0161, reprezentant Rusije in trener. Med letoma 1999 in 2011 je bil igralec Celja Pivovarne La\u0161ko, v njegovem dresu je leta 2004 postal tudi klubski prvak Evrope.<\/p>\n
V rojstnem Krasnodarju v nekdanji Sovjetski zvezi je v klubu z enakim imenom za\u010del svojo zelo dolgo in uspe\u0161no kariero. Leta 1999 je, star 23 let, prvi\u010d zapustil domovino, njegova premierna rokometna postaja v tujini pa je bilo Celje. Levokrilni igralec, eden najbolj\u0161ih na svetu v tistem \u010dasu, je dres pivovarjev nosil kar 12 let, bil pa je tudi kapetan ekipe. S Celjani je bil med drugim devetkrat slovenski prvak, \u0161estkrat zmagovalec pokala Slovenije, klubski prvak Evrope leta 2004 (\u0161e trikrat je igral v polfinalu), istega leta je osvojil tudi evropski superpokal \u2026 V dvanajstih sezonah je za rumeno-zelene dosegel kar 2087 golov, s \u010dimer je \u0161e vedno najbolj\u0161i strelec v zgodovini kluba, njegov dres pa kot poklon legendi kluba visi tudi pod stropom dvorane Zlatorog.<\/p>\n
2087\u00a0golov je v dresu Celja Pivovarne La\u0161ko dosegel Edvard Kok\u0161arov in je \u0161e vedno najbolj\u0161i strelec v zgodovini kluba. Prav tako je s 1110 goli tudi najbolj\u0161i strelec v zgodovini reprezentance Rusije.<\/p>\n
\u00bbCelje je bilo, je in bo vedno moj drugi dom. V Celju, ki bo trajno in na najlep\u0161i mo\u017een na\u010din zapisano v mojem spominu, sem pre\u017eivel svoja najbolj\u0161a rokometna leta, klub mi je veliko dal in upam, da sem vsaj del tega vrnil na igri\u0161\u010du,\u00ab je ob slovesu od kluba leta 2011 dejal takrat 35-letni Edvard Kok\u0161arov, ki je najve\u010dji uspeh na klubski ravni dosegel leta 2004, ko so pivovarji postali prvaki Evrope. \u00bb\u017de od svojih prvih rokometnih korakov sem sanjal o tem, da bom neko\u010d evropski prvak. Vesel in ponosen sem, da mi je to uspelo s Celjem. Tudi \u010de do konca kariere ne osvojim nobene evropske lovorike ve\u010d, bom lahko vsakomur povedal, da sem bil s klubom najbolj\u0161i v Evropi,\u00ab je po finalni zmagi ekipe prav tako zdaj \u017ee pokojnega trenerja Mira Po\u017euna proti Flensburgu s skupnim izidom 62:58 (Celje je doma zmagalo s 34:28, v Nem\u010diji pa izgubilo z 28:30) izjavil Kok\u0161arov.<\/p>\n
Z reprezentanco pet kolajn<\/p>\n
\u017delezni Edi je bil vzdevek Rusa, dobil pa ga je, ker je bil telesno zelo mo\u010dan in mi\u0161i\u010dast, vedno vrhunsko pripravljen in brez po\u0161kodb. V karieri je igral le za tri klube, njegov zadnji pa so bili \u010cehovski medvedi iz Rusije, kjer je leta 2013 kon\u010dal igralsko kariero. Leto prej je kon\u010dal kariero tudi v reprezentanci Rusije, za katero je igral med letoma 1996 in 2012, odigral 226 tekem in dosegel 1110 golov ter je \u0161e vedno najbolj\u0161i strelec v zgodovini Rusije. V reprezentan\u010dnem dresu (bil je tudi kapetan) je osvojil pet kolajn na velikih tekmovanjih, od tega kar tri v \u010dasu, ko je bil \u010dlan Celja. Na olimpijskih igrah je bil zlat (Sydney 2000) in bronast (Atene 2004), na svetovnih prvenstvih zlat (Japonska 1997) in srebrn (Egipt 1999), edino evropsko odli\u010dje pa je bilo srebro na Hrva\u0161kem 2000. Kar \u0161estkrat je bil na velikih tekmovanjih izbran v idealno sedmerico: \u0161tirikrat zapored na SP (2001, 2003, 2005, 2007) in dvakrat na EP (2004 v Sloveniji, 2006).<\/p>\n
Sin ima istega agenta kot Benjamin \u0160e\u0161ko<\/p>\n
Edvard Kok\u0161arov je bil zadnja leta v Belorusiji brez dru\u017eine, saj \u017eena, h\u010derka in sin \u017eivijo v doma\u010dem Krasnodarju. Sin Aleksandr je \u0161el po o\u010detovih stopinjah, a se ni odlo\u010dil za rokomet, ampak za nogomet. Zdaj 21-letnik, ki se je rodil v Celju, ko je bil o\u010de \u010dlan tamkaj\u0161njega rokometnega kluba, je igralec Krasnodarja, po Transfermarktu pa je njegova tr\u017ena vrednost 600.000 evrov. Kar 190 centimetrov visoki napadalec, nekdanji reprezentant Rusije do 21 let, je za\u010del trenirati nogomet pri petih letih v Celju. V rojstnem mestu v zadnjih letih menda ni bilo stikov med klubom in igralcem o morebitnem sodelovanju, ima pa Aleksandr zanimivo povezavo s slovenskim zvezdnikom Benjaminom \u0160e\u0161kom, igralcem Manchestra Uniteda. Oba imata istega agenta \u2013 Slovenca Elvisa Ba\u0161anovi\u0107a, ki je pred leti stopil v stik z igral\u010devim o\u010detom Edvardom in se dogovoril za zastopanje njegovega sina.<\/p>\n
Njegova prva postaja v trenerski karieri je bil Krasnodar, leta 2016 je prevzel vodenje \u017eenske ekipe Vardarja iz Skopja, naslednje leto pa je postal selektor Rusije, na klopi katere je ostal do 2020, a brez ve\u010djih uspehov. Leta 2019 je bil celo v dvojni vlogi: poleg funkcije selektorja Rusije \u0161e trener Vardarja, a tokrat mo\u0161ke ekipe. Predzadnji klub, ki ga je vodil kot trener, je bil ruski Rostov-Don (\u017eenska ekipa), zadnje tri sezone pa mo\u0161ka zasedba beloruskega Me\u0161kova iz Bresta. Po neuradnih informacijah naj bi pred dvema tednoma utrpel la\u017ejo obliko mo\u017eganske kapi, a se je kljub zdravni\u0161ki prepovedi \u017eelel takoj vrniti na treninge. Ker ga v ponedeljek ni bilo na jutranji trening, je predstavnik kluba od\u0161el v njegovo stanovanje in ga na\u0161el mrtvega.<\/p>\n
\u010custveni zapis celjskega kluba<\/p>\n
\u00bbNjegovi dru\u017eini in bli\u017enjim izrekamo najgloblje so\u017ealje. Spominjali se ga bomo kot \u010dloveka, ki je pustil globok pe\u010dat v na\u0161i ekipi in srcih vseh, ki so ga poznali. To je neizmerna izguba in velik \u0161ok za svetovno rokometno skupnost,\u00ab je v izjavi za javnost zapisal beloruski klub. Na tragi\u010dni dogodek so se v \u010dustvenem zapisu odzvali tudi v celjskem klubu: \u00bbBil je ve\u010d kot igralec, bil je simbol nepopustljivosti, kapetan, pravi vodja ekipe in \u010dlovek, ki je navdihoval generacije. Edi je bil srce ekipe. Tisti, ki je vlekel naprej, ko je bilo najte\u017eje. Tisti, ki je verjel, ko so drugi dvomili. In tisti, ki je skupaj s soigralci ustvaril ekipo, ki ni bila le zmagovalna, temve\u010d povezana za vse \u017eivljenje. Njegova zapu\u0161\u010dina bo za ve\u010dno \u017eivela v na\u0161em klubu, med navija\u010di in v srcih vseh, ki so ga imeli prilo\u017enost poznati. \u017delezni Edi, naj ti bo lepo za mavrico!\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Edvard Kok\u0161arov je najve\u010dji uspeh s celjskim klubom dosegel leta 2004, ko je bil prvak Evrope. Foto: Bojan…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":45027,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23],"tags":[15922,103,162,466,15453,7142,15923,339,2305,5419,301,421,62,37,58,60,38,584,1981],"class_list":{"0":"post-45026","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-celje","8":"tag-aleksandr-koksarov","9":"tag-benjamin-sesko","10":"tag-celje","11":"tag-celje-pivovarna-lasko","12":"tag-edvard-koksarov","13":"tag-evropsko-prvenstvo","14":"tag-meskov","15":"tag-olimpijske-igre","16":"tag-portret","17":"tag-rekord","18":"tag-rokomet","19":"tag-rusija","20":"tag-si","21":"tag-slovene","22":"tag-slovenia","23":"tag-slovenija","24":"tag-slovenscina","25":"tag-smrt","26":"tag-svetovno-prvenstvo"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116332930204919997","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45026","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=45026"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45026\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/45027"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=45026"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=45026"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=45026"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}