{"id":4548,"date":"2026-02-24T15:49:06","date_gmt":"2026-02-24T15:49:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/4548\/"},"modified":"2026-02-24T15:49:06","modified_gmt":"2026-02-24T15:49:06","slug":"temacna-prerokba-za-orbana-se-zgodovina-ponavlja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/4548\/","title":{"rendered":"Tema\u010dna prerokba za Orbana: se zgodovina ponavlja?"},"content":{"rendered":"

Zgodovina se ponavlja, bi lahko rekli. Mad\u017earski vladajo\u010di sloj je bil eden od glavnih krivcev razpada Avstro-Ogrske, ker je pred prvo svetovno vojno zaviral preoblikovanje Habsbur\u0161ke monarhije v smeri ve\u010dje enakopravnosti do tedaj zatiranih narodov. Zdaj, v \u010dasu EU, pa je mad\u017earski premier Viktor Orban s svojo politiko izsiljevalskih vetov tudi eden od glavnih ovir za nadaljnjo \u0161iritev EU. Ne samo v primeru Ukrajine, ki je Orban no\u010de nikdar videti v EU, ampak tudi posredno v primeru dr\u017eav Zahodnega Balkana. \u0160tevilni no\u010dejo nadaljnje \u0161iritve EU tudi zato, ker se bojijo neobvladljivosti pove\u010dane EU v primeru, da se bi se nove \u010dlanice po sprejemu v povezavo oprijele Orbanove politike izsiljevalskih vetov. Nem\u0161ki medij Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) zato predlaga, da dr\u017eave Zahodnega Balkana oziroma nove \u010dlanice po sprejemu v EU ne bi imele pravice do veta.<\/p>\n

V zadnjih dneh Viktor Orban spet dviga prah, ko blokira posojilo EU Ukrajini v vrednosti 90 milijard evrov. Vzrok za to je seveda tudi predvolilni. Mad\u017earsko 12. januarja \u010dakajo volitve, Orban pa sku\u0161a spet zmagati s protiukrajinsko retoriko. Podobno taktiko je uspe\u0161no uporabil \u017ee na volitvah leta 2022.<\/p>\n

Mad\u017earska je dr\u017eava, ki predstavlja le 2,1 odstotka prebivalstva EU in le 1,2 odstotka skupnega bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) EU. Toda ker izkori\u0161\u010da svojo pravico do veta, ima Orbanova Mad\u017earska znotraj EU politi\u010dno te\u017eo, ki precej presega njeno realno demografsko in gospodarsko mo\u010d.<\/p>\n

\u0160tevilne skrbi, da bi v primeru nadaljnje \u0161iritve EU (zadnjo novo \u010dlanico je EU dobila leta 2013 z vstopom Hrva\u0161ke, 31. januarja 2020 pa je povezavo zapustila Velika Britanija) nove \u010dlanice podobno kot Mad\u017earska zavirale delovanje EU z izsiljevalskimi veti. Trenutno EU \u0161teje 27 \u010dlanic, \u010de bi sprejeli vseh devet kandidatk (med njimi je tudi Tur\u010dija) oziroma deset, \u010de \u0161tejemo \u0161e Kosovo, pa bi EU narasla na kar 36 oziroma 37 dr\u017eav.<\/p>\n

\u010clanek v FAZ, ki je razpravljal o ideji sprejema novih \u010dlanic v Evropsko unijo brez pravice veta pri prihodnjih \u0161iritvah, je spro\u017eil burne odzive na Balkanu. Ne\u0161teto medijskih poro\u010dil \u2013 od Makedonije in Albanije do Bosne in Hercegovine ter Srbije \u2013 je obravnavalo to vpra\u0161anje, \u0161tevilni politiki pa so podali svoje mnenje, pi\u0161e dopisnik FAZ za jugovzhodno Evropo Michael Martens.<\/p>\n

Srbi, Albanci in Bosanci za, Makedonci previdni<\/p>\n

Bosanski zunanji minister Elmedin Konakovi\u0107 trdi, da je ta zamisel fenomenalna. Zamisel sta javno podprla tudi albanski premier Edi Rama in srbski predsednik Aleksandar Vu\u010di\u0107. Za Srbijo po besedah \u200b\u200b\u200b\u200bVu\u010di\u0107a ni pomemben veto, temve\u010d dostop do enotnega evropskega trga.<\/p>\n

\"Aleksandar<\/p>\n

Foto: Guliverimage <\/p>\n

Makedonski premier Hristijan Mickoski je bolj previden. Za FAZ je dejal, da uradno makedonska vlada \u0161e nikoli ni prejela predloga, ki bi pomenil \u010dlanstvo brez pravice veta. Zato ni \u017eelel dajati nobenih ocen, ki bi jih lahko razumeli kot prezgodnje. Ob\u00a0tem pa je dodal: “Makedonija \u017ee predolgo stoji na vratih EU \u2013 s \u0161tevilnimi izpolnjenimi merili, a z grenkim ob\u010dutkom nepravi\u010dno izpodbijane poti do \u010dlanstva v EU.”<\/p>\n

Zadr\u017eki pred nadaljnjim \u0161irjenjem EU<\/p>\n

Makedonija je dobila status kandidatke \u017ee leta 2005, vendar je dr\u017eava od takrat blokirana z argumenti, obarvanimi z zgodovinsko pristranskostjo, najprej od Gr\u010dije, od leta 2022 pa \u0161e od Bolgarije, pi\u0161e FAZ.<\/p>\n

Kot poudarja Martens, je zamisel o sprejemu novih \u010dlanic brez pravice veta namenjena odpravljanju zadr\u017ekov nekaterih dr\u017eav \u010dlanic. Francoski predsednik Emmanuel Macron na primer \u017ee leta opozarja, da bi sprejem novih \u010dlanic s pravico veta lahko povzro\u010dil trajno blokado in zastoj pri odlo\u010danju znotraj EU.<\/p>\n

\"Francoski<\/p>\n

Francoski predsednik Emmanuel Macron \u017ee leta trdi, da bi sprejem novih \u010dlanic s pravico veta lahko povzro\u010dil trajno blokado in zastoj pri odlo\u010danju znotraj EU.
\n Foto: Reuters <\/p>\n

Tudi Anton Hofreiter, predsednik odbora nem\u0161kega zveznega parlamenta za zadeve EU, je za FAZ podprl sprejem novih \u010dlanic brez pravice veta. Te nove \u010dlanice pa bi ostale\u00a0brez veta le, dokler EU ne reformira svojih notranjih struktur.<\/p>\n

Bodo kandidatke po letu 2028 dobile dostop do notranjega trga?<\/p>\n

Drugo zamisel glede nadaljnje \u0161iritve EU je v evropskem politi\u010dnem zakulisju predstavil vplivni avstrijski sociolog Gerald Knaus. Ta predlaga, da dr\u017eave, kot so Ukrajina, Moldavija, Makedonija, \u010crna gora, Albanija, BiH, Kosovo in Srbija, po letu 2028 dobijo dostop do notranjega trga EU, a formalno ne bi postale \u010dlanice EU.<\/p>\n

In Skopje \ud83c\uddf2\ud83c\uddf0 on \ud83c\uddea\ud83c\uddfa.<\/p>\n

Presenting EP proposal for a (much needed!) real breakthrough in EU enlargement in 2026 for \ud83c\uddfa\ud83c\udde6\ud83c\uddf2\ud83c\udde9 & \ud83c\uddf2\ud83c\uddf0\ud83c\uddf2\ud83c\uddea\ud83c\udde6\ud83c\uddf1\ud83c\udde7\ud83c\udde6\ud83c\uddfd\ud83c\uddf0\ud83c\uddf7\ud83c\uddf8.<\/p>\n

Imagine European Council agree:<\/p>\n

\u201ethe Union will be in a position to welcome candidates for accession into the Single Market enjoying the four\u2026 pic.twitter.com\/Qo6HEOkQB3<\/a><\/p>\n

\u2014 Gerald Knaus (@rumeliobserver) February 21, 2026<\/a><\/p>\n

S tem bi dobile te dr\u017eave tudi \u0161tiri pravice, povezane z notranjim trgom EU: prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi (tj. delavcev). Pred tem bi morale omenjene dr\u017eave dokazati svojo sposobnost prevzema obveznosti \u010dlanstva, vklju\u010dno z vsemi k\u00f6benhavnskimi merili, in uspe\u0161no skleniti pogajalski proces.<\/p>\n

K\u00f6benhavnska merila iz leta 1993 so: dr\u017eave kandidatke morajo imeti stabilne institucije za demokracijo, pravno dr\u017eavo, \u010dlovekove pravice in za\u0161\u010dito manj\u0161in, delujo\u010de tr\u017eno gospodarstvo ter sposobnost izvajanja obveznosti EU.<\/p>\n

Ponavljanje zgodovine?<\/p>\n

Je mogo\u010de potegniti vzporednico med Habsbur\u0161ko monarhijo (znano kot Avstro-Ogrska po letu 1867) in zdaj\u0161njo EU? Lahko dr\u017eave, kot je Orbanova Mad\u017earska s svojimi pogostimi veti, oslabijo EU?\u00a0Orban pogosto napada Bruselj, a hkrati mu ne pade na misel, da bi Mad\u017earsko popeljal iz EU, ker dobro ve, da bi s tem izgubil evropske milijarde.<\/p>\n

Po mnenju nekaterih, na primer mad\u017earsko-avstrijskega pisatelja in novinarja Paula Lendvaija, Orban predstavlja kontinuiteto med sedanjim mad\u017earskim re\u017eimom in slogom nacionalisti\u010dne politike, ki se je razvil na Ogrskem v drugi polovici 19. stoletja. Pred prvo svetovno vojno je bila na Ogrskem oblast v rokah mad\u017earskega plemstva. To je Ogrsko po letu 1867 videlo kot mad\u017earsko nacionalno dr\u017eavo, ki mora pomad\u017eariti vse nemad\u017earske narode, ki so \u017eiveli na Ogrskem.<\/p>\n

Da bi prepre\u010dili emancipacijska gibanja nemad\u017earskih narodov, ki so predstavljali demografsko ve\u010dino, so mad\u017earski plemi\u010di zelo omejili volilno pravico. \u010ce je bila v avstrijskem delu monarhije leta 1907 uvedena splo\u0161na volilna pravica za polnoletne mo\u0161ke, je na Ogrskem leta 1910 imelo volilno pravico le pribli\u017eno 6,4 odstotka celotnega prebivalstva Mad\u017earske (pribli\u017eno 1,16 milijona odraslih mo\u0161kih od 18,2 milijona ljudi).<\/p>\n

Ogrska oziroma nacionalisti\u010dno mad\u017earsko plemstvo je med drugim ostro nasprotovalo preoblikovanju Avstro-Ogrske iz dvojne monarhije (dualizem) v trojno monarhijo (trializem), po kateri bi svojo enoto dobili ju\u017enoslovanski narodi. Prav tako so \u2013 podobno kot nem\u0161ki nacionalisti \u2013 nasprotovali vsakemu drugemu poskusu preoblikovanja Avstro-Ogrske v federacijo, ki bi dala svoje politi\u010dne enote tudi manj\u0161im narodom.<\/p>\n

Leta 1918 je Avstro-Ogrska razpadla kot hi\u0161ica iz kart, Mad\u017eari pa so izgubili oblast nad ve\u010dino do tedaj zatiranih narodov.<\/p>\n