{"id":45515,"date":"2026-04-02T11:46:13","date_gmt":"2026-04-02T11:46:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/45515\/"},"modified":"2026-04-02T11:46:13","modified_gmt":"2026-04-02T11:46:13","slug":"med-moznimi-ukrepi-za-blazenje-energetske-krize-tudi-znizanje-ddv-ja-za-osnovna-zivila-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/45515\/","title":{"rendered":"Med mo\u017enimi ukrepi za bla\u017eenje energetske krize tudi zni\u017eanje DDV-ja za osnovna \u017eivila"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67032216.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67032216.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67032216.jpg\" title=\"Foto: BoBo\" alt=\"Foto: BoBo\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo<\/p>\n<p>Ukrepi, katerih izhodi\u0161\u010da so obravnavali na vladi, bodo segali na razli\u010dna podro\u010dja, sta na novinarski konferenci razlo\u017eila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja \u010calu\u0161i\u0107.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>\u010calu\u0161i\u0107 je pojasnila, da je med mo\u017enostmi tudi zni\u017eanje DDV-ja za osnovna \u017eivila, o \u010demer se bodo naslednji teden pogovarjali z vsemi dele\u017eniki, ukrep pa bi bil \u2013 \u010de bi bil potrjen \u2013 oblikovan podobno kot v sosednjih dr\u017eavah. \u010casovnica uvajanja ukrepa sicer za zdaj \u0161e ni znana, glede vi\u0161ine DDV-ja, ki bi veljala, ni bila konkretna, je pa potrdila, da se v pogovorih omenja 5-odstotna stopnja, kot velja npr. na Hrva\u0161kem in Mad\u017earskem: &#8220;Tam okoli petih odstotkov se vrtijo pogovori.&#8221; Tudi glede tega, za katera \u017eivila bi zni\u017eana stopnja veljala, za zdaj \u0161e ni odlo\u010ditve. <\/p>\n<p>Zagotovila je, da bodo vsi ukrepi usklajeni z dele\u017eniki, torej kmetijsko-gozdarsko zbornico, gospodarsko zbornico, sindikatom kmetov, trgovinski zbornico in Zadru\u017eno zvezo: &#8220;Pomembno je, da nam podajo prve informacije po posameznih sektorjih, kaj ocenjujejo, da je v tem trenutku \u017ee problemati\u010dno z vidika pridelave, predelave hrane in same distribucije, in kaj na dolgi rok ocenjujejo, da bi utegnilo biti tudi izziv na posameznih podro\u010djih.&#8221;<\/p>\n<p>Kumer zagotovil, da je Slovenija na to krizo bolje pripravljena kot leta 2022<\/p>\n<p>Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je povedal, da je vlada na tokratni seji sprejela izhodi\u0161\u010da za pripravo zakonskih podlag, ki bodo okrepile energetsko varnost in zanesljivost preskrbe s klju\u010dnimi dobrinami in storitvami v dr\u017eavi.<\/p>\n<p>S tem naj bi Sloveniji zagotovili ve\u010d manevrskega prostora v \u010dasu vse bolj nepredvidljivih globalnih razmer. Poudaril, da je leto\u0161nje dogajanje bistveno bolj predvidljivo, kot je bilo ob za\u010detku mandata sedanje vlade.<\/p>\n<p>\u201cPomembno je poudariti, da smo tokrat na krizo bistveno bolje pripravljeni, kot smo bili leta 2022. Takrat smo prakti\u010dno padli v krizno upravljanje \u017ee ob samem nastopu mandata, dr\u017eava pa je bila na razvoj dogodkov bistveno slab\u0161e pripravljena,\u201d je dejal Kumer.<\/p>\n<p>Opozoril je tudi na morebitne posledice zaostrovanja razmer na Bli\u017enjem vzhodu: \u201c\u010ce se bodo razmere zaostrovale, bodo klju\u010dni in najve\u010dji u\u010dinki \u0161ele pri\u0161li. Zato imamo \u010das in tudi odgovornost, da se na to pravo\u010dasno in ustrezno pripravimo.\u201d<\/p>\n<p>Minister je poudaril, da je bil sistem blagovnih rezerv v zadnjih tednih preizku\u0161en in se je izkazal za stabilnega. Kljub temu pa mora dr\u017eava narediti korak naprej. \u201cNa\u0161 sistem blagovnih rezerv je odli\u010dno pripravljen in odporen na tak\u0161ne krize. Pa vendar vemo, da se dr\u017eava na motnje ne sme odzvati \u0161ele, ko se zgodijo, ampak mora biti pripravljena vnaprej.\u201d<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67032207.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67032207.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67032207.jpg\" title=\"Foto: Shutterstock\" alt=\"Foto: Shutterstock\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Shutterstock<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\tTrije klju\u010dni vladni ukrepi za podro\u010dje naftnih derivatov<\/p>\n<p>Vlada je sprejela tudi tri klju\u010dne ukrepe za podro\u010dje naftnih derivatov. To so natan\u010dnej\u0161e zbiranje podatkov o porabi po sektorjih in o komercialnih zalogah, obvezno operativno poro\u010danje o motnjah v preskrbi in mo\u017enost uvedbe diferencirane cene goriv za bolj ciljno upravljanje trga. \u201cGre za ukrepe, ki dr\u017eavi omogo\u010dajo bolj\u0161i pregled nad razmerami in hitrej\u0161e, bolj ciljno odzivanje,\u201d je pojasnil minister.<\/p>\n<p>Na podro\u010dju plina izhodi\u0161\u010da predvidevajo oblikovanje dr\u017eavnih strate\u0161kih zalog, tudi s pomo\u010djo zakupov skladi\u0161\u010dnih kapacitet v tujini.<\/p>\n<p>\u201cTa ukrep je dodatna varovalka k obveznim zalogam, ki jih imajo \u017ee zdaj dobavitelji. Z njim \u017eelimo pove\u010dati varnost in stabilnost oskrbe,\u201d je povedal minister. Predvidena je tudi uvedba t. i. zapiranja portfelja z dolgoro\u010dnej\u0161imi pogodbami za 90 odstotkov potrebnih koli\u010din plina in elektrike za obdobje od treh do petih let. S tem bi bistveno zmanj\u0161ali izpostavljenost cenovnim nihanjem.<\/p>\n<p>Med najpomembnej\u0161imi novostmi je tudi vzpostavitev garancijske sheme preko SID banke, ki bo zagotavljala ve\u010djo predvidljivost in varnost za odjemalce. \u201cGre predvsem za za\u0161\u010ditni ukrep, ki pomeni manj\u0161o izpostavljenost nenadnim \u0161okom na trgih,\u201d je \u0161e dejal Kumer.<\/p>\n<p>Evropa se pripravlja na veliko gospodarsko krizo<\/p>\n<p>Interventni ukrepi so bili ena glavnih tem \u017ee na prvem povolilnem sestanku parlamentarnih strank po volitvah prej\u0161nji petek. Prvaki petih strank so se dogovorili, da bodo sodelovali pri njihovi pripravi \u0161e pred oblikovanjem nove vlade.<\/p>\n<p>Premier in predsednik Svobode Robert Golob je takrat opozoril, da se Evropa zaradi posledic ameri\u0161ko-izraelskega napada na Iran pripravlja na veliko gospodarsko krizo. Zato je po njegovih besedah pomembno, da se \u0161e pred oblikovanjem nove vlade za\u010dnejo dogovarjati o sodelovanju pri pripravi interventnih ukrepov, &#8220;s katerimi bomo za\u0161\u010ditili ljudi, kmetijstvo in gospodarstvo&#8221;.<\/p>\n<p>Osnutek izhodi\u0161\u010d so pripravili v stranki Svoboda, \u017ee v sredo pa so se z njimi seznanili predsedniki morebitnih prihodnjih koalicijskih partneric. Golob je z namenom doseganja \u010dim \u0161ir\u0161ega politi\u010dnega soglasja na sestanek povabil prvake strank SD, Demokrati, Levica in Vesna ter Resni.ca. V stranki NSi, SLS in Fokus Marka Lotri\u010da so vabilo zavrnili, v SDS-u ga niso dobili.<\/p>\n<p>K \u010dimprej\u0161nji pripravi ukrepov za bla\u017eitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu in \u0161ir\u0161i bli\u017enjevzhodni regiji, pozivajo tudi v gospodarstvu. Z nekaj predlogi so v torek seznanili ministra Bojana Kumra, ki se je strinjal, da se morajo pripraviti na najhuj\u0161e scenarije preventivno in na zalogo, da bodo potem lahko hitreje ukrepali. Ob tem je menil, da bi bili lahko ukrepi podobnim tistim, ki jih je vlada sprejela v \u010dasu energetske krize leta 2022.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: BoBo Ukrepi, katerih izhodi\u0161\u010da so obravnavali na vladi, bodo segali na razli\u010dna podro\u010dja, sta na novinarski konferenci&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":45497,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[3589,173,15780,182,6467,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-45515","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-energetska-kriza","9":"tag-gospodarstvo","10":"tag-interventni-ukrepi","11":"tag-kmetijstvo","12":"tag-prehranska-varnost","13":"tag-republic-of-slovenia","14":"tag-republika-slovenija","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116334951399275747","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45515","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=45515"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45515\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/45497"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=45515"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=45515"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=45515"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}