{"id":45648,"date":"2026-04-02T13:46:26","date_gmt":"2026-04-02T13:46:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/45648\/"},"modified":"2026-04-02T13:46:26","modified_gmt":"2026-04-02T13:46:26","slug":"koprski-skof-peter-stumpf-vstajenje-je-srce-nase-vere","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/45648\/","title":{"rendered":"Koprski \u0161kof Peter \u0160tumpf: “Vstajenje je srce na\u0161e vere”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Koprski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKoprski \u0161kof Peter \u0160tumpf. Foto: Radio Ognji\u0161\u010de<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tZ velikim \u010detrtkom se za\u010denja velikono\u010dno tridnevje<\/a><\/p>\n

Velika no\u010d je najve\u010dji kr\u0161\u010danski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga \u017eivljenja nad smrtjo. V \u010dasu, ko \u010dloveka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vpra\u0161anje o smislu, velikono\u010dno sporo\u010dilo vedno znova odpira temeljno resnico kr\u0161\u010danske vere, da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak je zadnja beseda Bo\u017eja, in ta je \u017eivljenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za \u010dloveka danes? Kako naj velikono\u010dne praznike ne samo obhajamo, ampak tudi \u017eivimo?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

O tem smo se v oddaji Sledi ve\u010dnosti na programu Ars pogovarjali s koprskim \u0161kofom Petrom \u0160tumpfom. V pogovoru je poudaril, da je tudi v Cerkvi na Slovenskem v zadnjih letih velik porast katehumenov, odraslih oseb, ki se pripravljajo na zakramente. Na velikono\u010dno vigilijo, med sveto ma\u0161o v koprski stolnici, bo tako zakramente prejelo enaindvajset ljudi. <\/p>\n

Vsak, ki veruje v Jezusa in ki je vanj kr\u0161\u010den, je pridru\u017een njegovemu vstajenju. Ta kri\u017eani je na\u0161 odre\u0161enik oziroma na\u0161 re\u0161enik in zato je velika no\u010d prav zato, ker imamo obljubo ve\u010dnosti, neizbrisno zapisana v na\u0161o du\u0161o. Tako velik praznik upanja in pa veselja.<\/p>\n

Peter \u0160tumpf<\/p>\n

Velikono\u010dno sporo\u010dilo, ki se vernikov vedno znova dotakne in nikoli ne usahne, je pravzaprav to, da je ljubezen mo\u010dnej\u0161a od smrti. \u010ce k temu dodamo \u0161e upanje, nas to pravzaprav vsako leto znova preobrazi ob velikono\u010dnih praznikih in nas vabi k veri, kajne?<\/p>\n

Res je. Velika no\u010d je praznik vseh praznikov v kr\u0161\u010danstvu, pa tudi v na\u0161i zahodni kulturi, kajti pomeni vstajenje Gospoda Jezusa Kristusa, Boga in \u010dloveka. Kdo je Jezus Kristus? Glejte, bil je kri\u017ean, ne da bi bil krivi\u010den, ne da bi bil razbojnik, ne da bi bil kakor koli za kar koli kriv oziroma da bi bil zlo\u010dinec. Bil je tisti, ki je pravi\u010den, tisti, ki dela dobro, tisti, ki ozdravlja, tisti, ki celo obuja od mrtvih. In \u017ee Sveto pismo Stare zaveze, na primer prerok Izaija, napoveduje smrt pravi\u010dnega, in sicer ta smrt bo tako grozna, da ne bo prepoznan v svoji \u010dlove\u0161ki podobi. Tudi sam Jezus je svojo smrt na kri\u017eu napovedoval ve\u010dkrat, in sicer smrt, ki je potrebna zato, da bi bili re\u0161eni spon smrti in pa oblasti greha.<\/p>\n

Kako zelo dana\u0161nji \u010dlovek potrebuje to sre\u010danje \u2014 sre\u010danje z Vstalim? Kaj opa\u017eate vi?<\/p>\n

Ja, dana\u0161nji \u010das v bistvu ne ve, da potrebuje to sre\u010danje, vendar ga potrebuje. V Svetem pismu imamo zelo \u010dudovito zvrst, ki se ji pravi psalmi: teh je sto petdeset. In Cerkev moli psalme vsak dan ob razli\u010dnih urah dneva \u2014 temu lahko re\u010demo uradna molitev Cerkve. In prvi psalm se za\u010dne prav z besedami: Blagor \u010dloveku, ki ne hodi po nasvetu krivi\u010dnih, ne stopa na pot gre\u0161nikov in ne poseda v dru\u017ebi porogljivcev, temve\u010d se veseli v Gospodovi postavi in premi\u0161ljuje njegovo postavo podnevi in pono\u010di. Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem \u010dasu in njegovo listje ne ovene; vse, kar dela, uspeva.<\/p>\n

Se pravi, da psalmi takoj na za\u010detku izpostavijo dramo med dobrim oziroma slabim \u010dlovekom, med krivi\u010dnim in \u010dlovekom, ki dela dobra dela. Zato je vstali Gospod tisti, ki je nekako mejnik, kjer se nekdo prepozna kot dober oziroma kjer se nekdo prepozna kot slab. In vstajenje je obljuba, ki pa od nas pri\u010dakuje, da bi bili dobri, kajti k ve\u010dnemu \u017eivljenju bodo vstali dobri ljudje. In seveda zato potrebujemo sre\u010danje \u2013 vsakodnevno. To pomeni, da vsakodnevno, predvsem kristjani, ki verujemo v vstajenje, razmi\u0161ljamo o tem, kak\u0161no dol\u017enost oziroma kak\u0161ne dol\u017enosti imamo v \u017eivljenju in kako jih izpolnjujemo. Kristjani temu re\u010demo tudi poslanstvo \u2013 da lahko pridemo do ve\u010dnega \u017eivljenja.<\/p>\n

Velikono\u010dni prazniki so duhovno zelo bogati in tudi sporo\u010dilni, saj govorijo o skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Cerkev nam nekako vsem nam ponuja pomo\u010d, da lahko to globlje do\u017eivimo.<\/p>\n

Peter \u0160tumpf<\/p>\n

Kje vidite najve\u010djo mo\u010d vstajenja v dana\u0161njem \u010dasu?<\/p>\n

Torej, zame je najve\u010dja mo\u010d vstajenja vedno prisotna v sveti evharistiji, po doma\u010de re\u010deno: v sveti ma\u0161i. Sveta ma\u0161a je v Katoli\u0161ki cerkvi vsakdanji dogodek, ki ga obhajamo vsak dan. Zakaj? Zato, ker ni samo ponavljanje, ampak je to udejanjanje resni\u010dnosti vstajenja, \u0161e prej pa kri\u017eanja. Je pa to seveda tudi dogodek vstajenja. Gre za \u017eivega Kristusa na oltarju, ki je prisoten v vsej celovitosti osebnosti: z mesom in krvjo, z du\u0161o, z vsem, kar neka oseba je in seveda on kot Bog \u0161e tudi s svojim bo\u017eanstvom. In ta Gospod Jezus nas nagovarja, nam govori po Bo\u017eji besedi, daje tudi svoje sporo\u010dilo prek pridige ali nagovora oziroma homilije; prek teh nagovorov daje nekako tudi napotke, kako naj \u017eivimo svojo vero. Potem v drugem delu, ki se mu re\u010de tudi evharisti\u010dni del, prejmemo njegovo telo oziroma njegovo kri. In sam je dejal: “Kdor bo sprejel ali kdor bo jedel moje meso, bo \u017eivel vekomaj.” Vendar gre za to, da pri sveti ma\u0161i mi postajamo Jezus in Jezus postaja mi. In seveda mi pri sveti ma\u0161i sprejemamo njegovo bo\u017eansko naravo: to se pravi tudi naravo njegovega vstajenja oziroma ve\u010dnosti.<\/p>\n

Tako imamo na primer obred velikega tedna oziroma bogoslu\u017eja velikega tedna, ki se za\u010dne s cvetno nedeljo: udele\u017eimo se blagoslova olj\u010dnih vej oziroma drugega zelenja in se s tem pridru\u017eimo Jezusovemu romanju ali poti v Jeruzalem, kjer bo trpel. Potem seveda veliki \u010detrtek, ko se udele\u017eimo, tam, kjer lahko, tako imenovane krizmene ma\u0161e. Obi\u010dajno \u0161kof z zborom svojih duhovnikov posveti in blagoslovi sveta olja: sveto krizmo, bolni\u0161ko olje in krstno olje. Sveta krizma je \u010dudovito di\u0161e\u010de olje, ki ga uporabljamo pri zakramentih: pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, duhovni\u0161kega posve\u010denja, \u0161kofovskega posve\u010denja in potem tudi pri maziljenju oltarjev oziroma novih cerkva. Krstno olje se uporablja \u0161e tudi pri katehumenih, ki se pripravljajo na sveti krst. Bolni\u0161ko olje je \u010dudovit zakrament bolni\u0161kega maziljenja: deli se bolnim ljudem. No, zve\u010der pa se seveda udele\u017eimo svete ma\u0161e, ki ji pravimo ma\u0161a zadnje ve\u010derje. Tam duhovnik in \u0161kof po cerkvah umivata noge predstavnikom ljudstva, ki jim pravimo tudi apostoli \u2013 po navadi jih je dvanajst, kot znamenje Jezusovega slu\u017eenja in slu\u017eenja Cerkve oziroma Bo\u017ejega vabila vsem nam, da slu\u017eimo drug drugemu. Potem so tu \u010dudoviti obredi velikega petka, med katerimi poslu\u0161amo Bo\u017ejo besedo, predvsem poro\u010dilo o Jezusovem vstajenju. \u0160e prej seveda izra\u017eamo pro\u0161nje, ki so zelo slovesne, po razli\u010dnih namenih Cerkvi, nato po\u010dastimo kri\u017e in prejmemo sveto obhajilo. Sledi velika sobota, ki je tako velik dan ti\u0161ine: Gospod po\u010diva v svojem smrtnem snu v grobu in premi\u0161ljujemo, kaj se je zgodilo na veliki petek. Pripravimo tudi jedi za blagoslov, ki jih potem nesejo gospodinje ali kar cela dru\u017eina v cerkev in ki jih bomo uporabili pri velikono\u010dnem zajtrku na velikono\u010dno jutro. Potem seveda zve\u010der bogoslu\u017eje vseh bogoslu\u017eij: to je najslovesnej\u0161e bogoslu\u017eje v vsem letu. Imenujemo ga velikono\u010dna vigilija. Sledi pa seveda velikono\u010dna sveta ma\u0161a z vstajenjem.<\/p>\n

Prav je, da tudi v teh dneh, ko prihajamo v cerkve, ob\u010dutimo, da smo skupaj, da nismo sami: da nas je ve\u010d. Da si damo drug drugemu tudi pogum, da molimo drug za drugega, si vo\u0161\u010dimo za praznike. To pomeni, da je velika no\u010d res praznik veselja in upanja.<\/p>\n

Peter \u0160tumpf<\/p>\n

Vabljeni k poslu\u0161anju celotnega \u0161tiridesetminutnega podkasta na spletnih straneh programa Ars.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKoprski \u0161kof Peter \u0160tumpf o velikono\u010dnem upanju in mo\u010di vere<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Koprski \u0161kof Peter \u0160tumpf. Foto: Radio Ognji\u0161\u010de Sorodna novica Z velikim \u010detrtkom se za\u010denja velikono\u010dno tridnevje Velika no\u010d…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":45649,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[16105,161,16104,7438,62,37,58,60,38,5505,16103,16106],"class_list":{"0":"post-45648","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-koper","8":"tag-evharistija","9":"tag-koper","10":"tag-koprski-skof","11":"tag-peter-stumpf","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-velika-noc","18":"tag-velikonocna-vigilija","19":"tag-vstajenje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116335423242679312","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45648","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=45648"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/45648\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/45649"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=45648"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=45648"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=45648"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}