![\"05.03.2024](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-A37A8638-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Zbornica klini\u010dnih psihologov Slovenije in raz\u0161irjeni strokovni kolegij za klini\u010dno psihologijo opozarjata, da uredba pod isto streho zdru\u017euje pristope, ki so dokazno podprti, in tiste, ki po njihovem mnenju teh standardov ne dosegajo. Foto: Toma\u017e Skale<\/p>\n
Novi spor? Katera psihoterapija sodi v zdravstvo?<\/p>\n
Uredba, ki naj bi postavila pravila psihoterapije v zdravstvu, je spro\u017eila nov spor. Del stroke opozarja, da seznam dovoljenih pristopov vklju\u010duje tudi metode brez jasnih znanstvenih dokazov in s tem odpira vpra\u0161anje varnosti pacientov.<\/p>\n
Ministrstvo za zdravje je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog uredbe, ki dolo\u010da, v katerih psihoterapevtskih pristopih se lahko izvaja obravnava pacienta. Na seznamu je 13 smeri, od psihoanaliti\u010dne in psihodinamske psihoterapije do ge\u0161talt terapije, logoterapije, psihodrame, transakcijske analize in vedenjsko-kognitivne terapije. V obrazlo\u017eitvi predloga uredbe ministrstvo navaja, da vsi navedeni pristopi temeljijo na znanstvenoraziskovalnih ugotovitvah in naj bi zagotavljali varno ter kakovostno obravnavo pacientov.<\/p>\n
Toda prav ta seznam je spro\u017eil oster odziv dela stroke. Zbornica klini\u010dnih psihologov Slovenije in raz\u0161irjeni strokovni kolegij za klini\u010dno psihologijo (RSK) opozarjata, da uredba pod isto streho zdru\u017euje pristope, ki so dokazno podprti, in tiste, ki po njihovem mnenju teh standardov ne dosegajo. Nekateri naj se sploh ne bi pojavljali v mednarodnih smernicah za zdravljenje du\u0161evnih motenj, pri drugih pa naj bi bila dokazna podlaga nezadostna ali predvsem teoreti\u010dna.<\/p>\n
Del pristopov se sploh ne pojavlja v mednarodnih smernicah za obravnavo du\u0161evnih bolezni (npr. NICE). Posledi\u010dno je opredelitev teh smeri vsebinsko bli\u017eje svetovanju kot psihoterapiji.<\/p>\n
Zbornica klini\u010dnih psihologov Slovenije<\/p>\n
Jedro razhajanja tako ni zgolj seznam metod, temve\u010d razumevanje same psihoterapije. Klini\u010dna stroka opozarja, da se v zakonodaji in zdaj tudi v uredbi bri\u0161e klju\u010dna razlika med psihoterapijo kot obliko zdravljenja in psihosocialnim svetovanjem. Psihoterapija v zdravstvenem sistemu pomeni zdravljenje ljudi z du\u0161evnimi motnjami, pogosto kompleksnimi in te\u017ekimi, zato zahteva poglobljeno znanje diagnostike, psihopatologije in ve\u010dletno klini\u010dno usposabljanje. Na drugi strani svetovanje pomeni pomo\u010d ljudem v \u017eivljenjskih stiskah ali pri osebnostni rasti, kar po njihovem mnenju ne sodi v zdravstveni sistem.<\/p>\n
Zdravljenje ali pomo\u010d v stiski<\/p>\n
\u00bbOb pregledu uredbe ugotavljamo, da pri predlaganih smereh niso navedene \u0161tudije, ki bi ustrezale standardom z dokazi podprtih metod zdravljenja. Navedena literatura ve\u010dinoma opisuje teoreti\u010dne predpostavke, mehanizmi zdravljenja pa niso empiri\u010dno opredeljeni in utemeljeni. Prav tako se del pristopov sploh ne pojavlja v mednarodnih smernicah za obravnavo du\u0161evnih bolezni (npr. NICE). Posledi\u010dno je opredelitev teh smeri vsebinsko bli\u017eje svetovanju kot psihoterapiji,\u00ab so pojasnili pri Zbornici klini\u010dnih psihologov Slovenije. \u010ce se v zdravstveni sistem uvrstijo tudi pristopi brez zadostne empiri\u010dne podlage, to pomeni, da pacienti lahko dobijo obravnavo, katere u\u010dinkovitost ni preverjena, v skrajnem primeru pa lahko tak\u0161ni pristopi vodijo tudi v poslab\u0161anje njihovega stanja. V pripombah zato predlagajo jasno lo\u010ditev obeh podro\u010dij: zdravljenje naj ostane v domeni zdravstvenih strokovnjakov in dokazno podprtih metod, svetovanje pa naj se ureja lo\u010deno.<\/p>\n
Podobno kriti\u010dno, a \u0161e ostreje, se odziva Zdru\u017eenje psihoterapevtov Slovenije. Opozarjajo, da je ministrstvo v predlogu \u00bbpreme\u0161alo\u00ab pristope, ki jih stroka priznava kot u\u010dinkovite, z drugimi, ki jih sami ne prepoznavajo kot ustreznih za zdravljenje du\u0161evnih motenj. Tak nabor se jim zdi \u00bbskrajno nestrokoven in za bolnike nevaren\u00ab.<\/p>\n
Psihoterapija v zdravstvenem sistemu pomeni zdravljenje ljudi z du\u0161evnimi motnjami, pogosto kompleksnimi in te\u017ekimi, zato zahteva poglobljeno znanje diagnostike, psihopatologije in ve\u010dletno klini\u010dno usposabljanje.<\/p>\n
Pri tem posebej izpostavljajo vpra\u0161anje usposobljenosti izvajalcev. Po njihovem mnenju ureditev omogo\u010da, da bi zdravljenje izvajali tudi posamezniki brez zadostnega znanja o psihopatologiji, diagnostiki in brez klini\u010dnih izku\u0161enj. Tak\u0161no izvajanje pomeni tveganje za poslab\u0161anje stanja pacientov. Za mnenje o predlaganih psihoterapevtskih pristopih smo se obrnili tudi na Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo, eno bolj gore\u010dih zagovornic zakona o psihoterapiji, vendar odgovorov do zaklju\u010dka redakcije nismo prejeli.<\/p>\n
Kdo je pripravljal uredbo?<\/p>\n
Vpra\u0161anja smo naslovili tudi na ministrstvo za zdravje, kjer smo \u017eeleli izvedeti, kdo je sodeloval pri pripravi seznama dovoljenih pristopov in po kak\u0161nih kriterijih so bili ti izbrani. Odgovore \u0161e \u010dakamo. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi bile za pripravo uredbe zadol\u017eene tri osebe, med njimi naj bi bil tudi Ale\u0161 \u017divkovi\u010d.<\/p>\n
Spomnimo, \u017divkovi\u010d je kot posebni svetovalec ministrice za zdravje sodeloval pri pripravi zakona o psihoterapiji. V istem \u010dasu pa je ustanovil podjetje Intraego, ki ponuja psihoterapevtske in izobra\u017eevalne storitve. Sodeloval je torej pri oblikovanju pravil za podro\u010dje, na katerem tudi sam deluje. Zakon namre\u010d predvideva \u0161iritev in sistemsko ureditev psihoterapije, vklju\u010dno z mo\u017enostjo financiranja iz javnega zdravstva, kar lahko pomembno vpliva na trg, tudi na polo\u017eaj zasebnih izvajalcev, kot je njegovo podjetje, ustanovljeno tik pred uveljavitvijo zakona. Ministrstvo se do o\u010ditkov o morebitnem konfliktu interesov ob sprejemanju zakona ni jasno opredelilo. \u010ce je ob sprejemanju zakona o psihoterapiji veljalo pri\u010dakovanje, da bo podro\u010dje s tem dokon\u010dno urejeno, aktualna razprava ka\u017ee nasprotno, da se klju\u010dna vpra\u0161anja o standardih, odgovornosti in vlogi psihoterapije v zdravstvu \u0161ele zares odpirajo. Od tega pa je odvisno, kak\u0161no obravnavo bodo dobili pacienti.\u00a0<\/p>\n
Katere pristope dolo\u010da uredba?<\/p>\n
Predlog uredbe med dovoljene psihoterapevtske pristope uvr\u0161\u010da naslednjih 13 metod:<\/p>\n
analiti\u010dna psihologija (imenovana tudi Jungovska psihoanaliza ali Jungovska psihoterapija)<\/p>\n
dru\u017einska terapija in sistemska psihoterapija (imenovana tudi dru\u017einska sistemska psihoterapija, dru\u017einska terapija ali sistemska psihoterapija)<\/p>\n
ge\u0161talt psihoterapija<\/p>\n
integrativna psihoterapija<\/p>\n
logoterapija<\/p>\n
psihoanaliti\u010dna psihoterapija<\/p>\n
psihodinamska psihoterapija<\/p>\n
psihodrama<\/p>\n
skupinska analiza<\/p>\n
telesna psihoterapija<\/p>\n
transakcijska analiza<\/p>\n
transpersonalna psihoterapija<\/p>\n
vedenjsko-kognitivna terapija (poimenovana tudi kognitivno-vedenjska terapija)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zbornica klini\u010dnih psihologov Slovenije in raz\u0161irjeni strokovni kolegij za klini\u010dno psihologijo opozarjata, da uredba pod isto streho zdru\u017euje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":46076,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[2575,5029,59,61,16202,62,37,58,60,38,16201],"class_list":{"0":"post-46075","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-ministrstvo-za-zdravje","9":"tag-psihoterapija","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-rsk","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-uredba"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116337444413118012","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46075","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46075"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46075\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/46076"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46075"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46075"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46075"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}