{"id":46165,"date":"2026-04-03T00:35:16","date_gmt":"2026-04-03T00:35:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46165\/"},"modified":"2026-04-03T00:35:16","modified_gmt":"2026-04-03T00:35:16","slug":"zabe-temnijo-narava-premaguje-raka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46165\/","title":{"rendered":"\u017eabe temnijo, narava premaguje raka"},"content":{"rendered":"

\"Psi,<\/p>\n

Psi, ki \u017eivijo v neposredni bli\u017eini, so druga\u010dni kot tisti, ki \u017eivijo nekoliko bolj oddaljeno. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

40 let po katastrofi v \u010cernobilu: \u017eabe temnijo, narava premaguje raka<\/p>\n

Raziskovalci v radiolo\u0161ki coni odkrivajo izjemne evolucijske preskoke \u2013 od dvo\u017eivk, naravno za\u0161\u010ditenih z melaninom, do volkov z imunskim sistemom, ki u\u010dinkovito zavira razvoj tumorjev.<\/p>\n

Skoraj \u0161tiri desetletja po najhuj\u0161i jedrski nesre\u010di v zgodovini, katere 40. obletnico bomo obele\u017eili konec tega meseca, 26. aprila, prepovedano obmo\u010dje okoli \u010cernobila \u0161e zdale\u010d ni ve\u010d nekak\u0161na biolo\u0161ka pu\u0161\u010dava. Nasprotno, spremenilo se je v obse\u017een naravni evolucijski laboratorij, kjer znanstveniki opa\u017eajo pospe\u0161eno gensko prilagajanje \u017eivalskih vrst na ekstremne ravni ionizirajo\u010dega sevanja.\u00a0\u00a0<\/p>\n

<\/p>\n

\"Foto:<\/p>\n

posledice nesre\u010de<\/p>\n

Nenavadno odkritje v \u010cernobilu: Naleteli na pse z modrimi ko\u017euhi<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Eksplozija \u010detrtega reaktorja leta 1986 je sprva povzro\u010dila katastrofalno uni\u010denje lokalnega ekosistema, vklju\u010dno z zloglasnim Rde\u010dim gozdom, kjer so borovci zaradi visokih odmerkov sevanja odmrli v nekaj dneh. Znanstveniki so takrat predvidevali, da bo obmo\u010dje ostalo biolo\u0161ko mrtvo ve\u010d generacij. Kljub temu pa je umik \u010dloveka iz 2600 kvadratnih kilometrov velike izklju\u010ditvene cone spro\u017eil nepri\u010dakovano ekolo\u0161ko renesanso.<\/p>\n

Odsotnost lova, kmetijstva in prometa \u2013 dejavnikov, ki v Evropi predstavljajo najve\u010dji pritisk na prosto\u017eive\u010de \u017eivali \u2013 je omogo\u010dila mno\u017ei\u010dno vrnitev velikih sesalcev. V regiji zdaj ponovno prosto \u017eivijo rjavi medvedi, ki jih tam ni bilo \u017ee ve\u010d kot stoletje, ter risi, losi, divje svinje, evropski bizoni in ogro\u017eeni konji, ki so se v cono naselili konec devetdesetih let.<\/p>\n

Evolucijski skoki<\/p>\n

Toda pre\u017eivetje in razcvet favne v senci uni\u010denega reaktorja nista samo posledica odsotnosti ljudi. Tam lahko v\u00a0\u017eivo spremljamo izjemne biolo\u0161ke prilagodljivosti, kar pa presene\u010da raziskovalce. Evolucijski biolog Germ\u00e1n Orizaola, ki obmo\u010dje aktivno preu\u010duje od leta 2016, med drugim opozarja, da se narava ne vra\u010da v svoje prej\u0161nje stanje, pa\u010d pa se ves \u010das prilagaja.<\/p>\n

Naravna odpornost \u017eivali proti nastanku in razvoju tumorjev je\u00a0predmet intenzivnih raziskav, saj bi razumevanje teh mehanizmov lahko prineslo nova spoznanja pri zdravljenju raka pri ljudeh.<\/p>\n

Najbolj viden primer te prilagoditve so vzhodne drevesne \u017eabe (Hyla orientalis). Raziskava, nedavno objavljena v znanstveni reviji Evolutionary Applications<\/a>, je pokazala, da so te dvo\u017eivke znotraj izklju\u010ditvene cone v povpre\u010dju za 40 odstotkov temnej\u0161e od tistih, ki \u017eivijo zunaj nje. Naravna selekcija je v zgolj nekaj generacijah favorizirala posameznike z vi\u0161jo vsebnostjo melanina. Ta temni pigment deluje kot biolo\u0161ki \u0161\u010dit, ki tkiva varuje pred po\u0161kodbami zaradi sevanja.<\/p>\n

Orizaola poudarja, da ne gre za naklju\u010dno mutacijo. To je hitra in ciljna usmerjena adaptacija, razlika pa je tako o\u010ditna, da je izvor \u017eabe mogo\u010de dolo\u010diti s prostim o\u010desom.<\/p>\n

\"Divji<\/p>\n

Divji konji nedale\u010d od reaktorja \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

\u0160e bolj presenetljiv je odziv nekaterih vrst gliv na obmo\u010dju samega reaktorja. Glive, bogate z melaninom, ki uspevajo na stenah mo\u010dno obsevanih ru\u0161evin, ka\u017eejo znake radiotrofije, procesa, pri katerem ionizirajo\u010de sevanje dejansko pospe\u0161uje njihovo rast in zanje predstavlja vir energije, ne pa smrtonosne\u00a0gro\u017enje.<\/p>\n

Zdravstveni in genetski vpogledi<\/p>\n

Fenomen \u010cernobila odpira tudi povsem nova vpra\u0161anja na podro\u010dju medicine in genetike. \u0160tudije \u010dernobilskih volkov so razkrile, da njihov imunski sistem ka\u017ee specifi\u010dne spremembe, ki so mo\u010dno podobne tistim pri bolnikih z rakom, ki prestajajo radioterapijo. Ta naravna odpornost \u017eivali proti nastanku in razvoju tumorjev je\u00a0predmet intenzivnih raziskav, saj bi razumevanje teh mehanizmov lahko prineslo nova spoznanja pri zdravljenju raka pri ljudeh.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na obmo\u010dju so odkrili celo vrsto nenavadnih sprememb pri doma\u010dih \u017eivalih.\u00a0\/ Foto: Profimedia<\/p>\n

Genske raziskave potrjujejo tudi globoke spremembe pri doma\u010dih \u017eivalih, ki so ostale na obmo\u010dju. Obse\u017ena \u0161tudija v reviji Science Advances, ki je analizirala DNK 302 potepu\u0161kih psov v coni, je odkrila izrazita genska odstopanja med populacijami. Psi, ki \u017eivijo v neposredni bli\u017eini elektrarne, se gensko bistveno razlikujejo od tistih, ki bivajo 15 kilometrov stran.<\/p>\n

Kljub tem fascinantnim odkritjem strokovnjaki opozarjajo, da obmo\u010dje ni neokrnjen raj. V najbolj kontaminiranih sektorjih ekologi opa\u017eajo u\u010dinek praznega gozda, kot mu re\u010dejo, saj so populacije \u017eu\u017eelk in pajkov drasti\u010dno upadle, kar siroma\u0161i spodnje plasti prehranjevalne verige. Kljub temu se ob spomladanskem prebujanju v regijo postopoma vra\u010dajo tudi ptice pevke, vklju\u010dno s slavci in kukavicami, ki polnijo na videz bujne gozdove.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Psi, ki \u017eivijo v neposredni bli\u017eini, so druga\u010dni kot tisti, ki \u017eivijo nekoliko bolj oddaljeno. \/ Foto: Profimedia…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":46166,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[16233,14706,14712,7551,32,14707,16231,35,16232,31,34,36,16235,16234,37,38,33,16236],"class_list":{"0":"post-46165","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-bioloska-prilagoditev","9":"tag-cernobil","10":"tag-evolucija","11":"tag-genetika","12":"tag-headlines","13":"tag-ionizirajoce-sevanje","14":"tag-jedrska-nesreca","15":"tag-najpomembnejse-novice","16":"tag-naravna-selekcija","17":"tag-news","18":"tag-novice","19":"tag-osrednje-novice","20":"tag-radiotrofija","21":"tag-rjavi-medvedi","22":"tag-slovene","23":"tag-slovenscina","24":"tag-top-stories","25":"tag-zdravstvene-raziskave"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116337975178766564","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46165","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46165"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46165\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/46166"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46165"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46165"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46165"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}