{"id":46229,"date":"2026-04-03T03:13:10","date_gmt":"2026-04-03T03:13:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46229\/"},"modified":"2026-04-03T03:13:10","modified_gmt":"2026-04-03T03:13:10","slug":"vse-vec-novogradenj-veliko-prometnih-tezav","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46229\/","title":{"rendered":"Vse ve\u010d novogradenj, veliko prometnih te\u017eav"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/04\/02\/819567\/Orig-IMG_8178-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/04\/02\/819567\/Orig-IMG_8178-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-IMG_8178-1000.webp.webp\" alt=\"\u0160i\u0161ka: Vse ve\u010d novogradenj, veliko prometnih te\u017eav\"\/><\/p>\n<p>Kri\u017ei\u0161\u010de med Celov\u0161ko cesto in Raku\u0161evo ulico je pogosto problemati\u010dno za vse udele\u017eence prometa. Foto: Jaka Gasar<\/p>\n<p>\u0160i\u0161ka: Vse ve\u010d novogradenj, veliko prometnih te\u017eav<\/p>\n<p>Na obmo\u010dju \u0160i\u0161ke je zadnja leta zraslo ve\u010d novih stanovanjskih objektov, s tem se je, kot opa\u017eajo prebivalci, tudi pove\u010dal promet. Za \u0161tevilne pa se je poslab\u0161ala kakovost \u017eivljenja tudi zaradi sprememb nekaterih ulic in kri\u017ei\u0161\u010d.<\/p>\n<p>Ob \u0161tevilnih novogradnjah se je zadnja leta pove\u010dalo tudi \u0161tevilo prebivalcev mestne \u010detrti \u0160i\u0161ka. Ta spada med \u010detrtni skupnosti z najve\u010d prebivalci v Ljubljani. Skupno tam po zadnjih podatkih Statisti\u010dnega urada RS (Surs) \u017eivi 36.609 prebivalcev, s \u010dimer se je povzpela na prvo mesto pred Be\u017eigradom in Centrom. \u0160tevilo prebivalcev pa naj bi bilo tam \u0161e mnogo vi\u0161je, saj precej najemnikov svojega za\u010dasnega ali stalnega prebivali\u0161\u010da zaradi razli\u010dnih razlogov nima prijavljenega. Zaradi najemnih stanovanj namre\u010d velik del prebivalcev \u0161e vedno ostaja prijavljenih v svojem doma\u010dem kraju.<\/p>\n<p>Kot smo \u017ee poro\u010dali, se je pove\u010dalo tudi \u0161tevilo otrok, ki prebivajo na obmo\u010dju \u0160i\u0161ke. Po podatkih Statisti\u010dnega urada RS je v \u010detrtni skupnosti \u0160i\u0161ka 1617 otrok, starih do \u0161tiri leta, 1777 otrok, starih od pet do devet let, ter 1947 otrok, starih od deset do 14 let. \u0160tevilo mladih dru\u017ein naj bi se v zadnjih letih na obmo\u010dju \u0160i\u0161ke pove\u010dalo predvsem zaradi \u0161tevilnih novogradenj, veliko je tudi selitev iz drugih \u010detrtnih skupnosti ali krajev. Med najbolj izpostavljenimi novogradnjami v zadnjih letih sta stolpnici Spektra, naselje Kvartet v Zgornji \u0160i\u0161ki in stavba Bellevue Living nasproti Tivolija. Poleg tega je pred leti vrata odprlo novo nakupovalno sredi\u0161\u010de Aleja.<\/p>\n<p>Spremembe \u017ee z omejitvijo hitrosti<\/p>\n<p>V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) opozarjajo, da bo brez prilagajanja javne infrastrukture pritisk mirujo\u010dega in teko\u010dega prometa gotovo nara\u0161\u010dal in neugodno vplival na kakovost \u017eivljenja. \u00bbPoleg ukrepov trajnostne mobilnosti, kjer je na prvem mestu izbolj\u0161anje storitve javnega prevoza ter izbolj\u0161anje kolesarske infrastrukture, je pomembno, da je obmo\u010dje na\u010drtovano po konceptu 15-minutnega mesta. Torej prebivalec \u0160i\u0161ke naj ima v dosegu 15 minut hoje \u017eivilsko trgovino, zdravstveni dom, \u0161olo, vrtec, avtobusno postajo, kulturno ustanovo, delovno mesto,\u00ab so pojasnili.<\/p>\n<p>Spremembe bi na tem delu lahko omogo\u010dila \u017ee omejitev hitrosti na Celov\u0161ki cesti na 50 kilometrov na uro, saj bi s tem zni\u017eali onesna\u017eevanje zraka in hrupne emisije. Kljub temu mora v prihodnje Celov\u0161ka po oceni KTPP ostati glavna \u017eila mestnega prometa. \u017delezni\u0161ke postaje v bli\u017eini pa bi se morale spremeniti v prestopne to\u010dke, kjer bi prebivalci lahko prestopali na kolesa.<\/p>\n<p>\u00bbV KTPP zagovarjamo, da je treba sistem mestnega prometa v Ljubljani korenito spremeniti, zato smo predlagali uvajanje koncepta BRT (predlog ZMAJ), ki bi na vpadnicah, torej tudi Celov\u0161ki cesti, v jutranji konici zagotovil frekvenco avtobusov na tri minute,\u00ab so dodali. Za prebivalce je po njihovi oceni neugodno urejen del ob stanovanjskih kompleksih v Raku\u0161evi ulici, kjer je premalo zelenih povr\u0161in in ukrepov za umirjanje prometa. Prav tako se na kri\u017ei\u0161\u010du Celov\u0161ke in Raku\u0161eve generirajo \u0161tevilni konflikti med udele\u017eenci v prometu.\u00a0<\/p>\n<p>Povezave na kraj\u0161ih relacijah slabe<\/p>\n<p>\u010ceprav naj bi uvedba pla\u010dilnih dovolilnic na nekaterih ulicah prinesla pozitivne spremembe za stanovalce, je nekaj ulic \u0161e vedno parkirno zelo obremenjenih. Parkiri\u0161\u010d je zdaj veliko manj, stanovalci v blokih jih te\u017eko najdejo. V ulicah, kot je Martina Krpana, so parkiri\u0161\u010da ob kolesarski stezi, kar kolesarje naredi nevidne za voznike, ki izsiljujejo prednost. Kljub ve\u010djemu \u0161tevilu zarisanih kolesarskih stez se te ne zdijo varne. V Magistrovi ulici so denimo dali prednost parkiri\u0161\u010dem namesto kolesarski stezi, \u010deprav je tam veliko tovornega prometa.<\/p>\n<p>Stanovalci \u0160i\u0161ke pogre\u0161ajo tudi bolj\u0161e povezave mestnih avtobusov, \u0161e posebej bolj\u0161e neposredne povezave na kraj\u0161ih razdaljah v \u0160i\u0161ki ter med \u0160i\u0161ko in Be\u017eigradom. \u0160tevilni namre\u010d mestnih avtobusov zdaj ne morejo uporabljati ali pa jih uporabljajo le za izlet v sredi\u0161\u010de mesta. Po njihovi oceni bi uvedba manj\u0161ih avtobusov in bolj razpr\u0161enih linij pove\u010dala uporabo javnega prevoza.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/04\/02\/819599\/Orig-110226bv1083-2-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/04\/02\/819599\/Orig-110226bv1083-2-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-110226bv1083-2-1000.webp.webp\" alt=\"- nepravilno parkiranje,- Smrtnikova in Kunaverjeva ulica,- 10.02.2026. - Te\u017eave s parkiranjem v Dravljah.\/\/FOTO: Bojan Velikonja\"\/><\/p>\n<p>Velik problem v \u0160i\u0161ki je tudi parkiranje v stanovanjskih soseskah. Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n<p>\u00bbMestne vpadnice imajo velik, a premalo izkori\u0161\u010den potencial. Danes so namenjene predvsem prometu, z malo prostora za pe\u0161ce in javno \u017eivljenje. Vpadnice moramo za\u010deti oblikovati kot prostor javnega do\u017eivetja in zdru\u017een prostor poti, ki med seboj plete na primer obmo\u010dje celotne \u0160i\u0161ke do sredi\u0161\u010da mesta. Celov\u0161ko cesto bi lahko preoblikovali v urbano avenijo: z drevoredom, osrednjim pasom za pe\u0161ce in kolesarje, lo\u010denim koridorjem javnega prometa ter urejenimi plo\u010dniki ob javnih vsebinah v pritli\u010djih,\u00ab predlagajo v koaliciji.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/04\/02\/819568\/Orig-IMG_8120-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/04\/02\/819568\/Orig-IMG_8120-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-IMG_8120-1000.webp.webp\" alt=\"\u0160i\u0161ka: Vse ve\u010d novogradenj, veliko prometnih te\u017eav\"\/><\/p>\n<p>Vmesne zelene povr\u0161ine na Celov\u0161ki bi lahko spremenili v plo\u010dnike in kolesarske steze. Foto: Jaka Gasar<\/p>\n<p>\u017drtev prometnih nesre\u010d manj<\/p>\n<p>Prometni strokovnjak Peter Lipar je pojasnil, da je dolgoro\u010dno na obmo\u010dju \u0160i\u0161ke na\u010drtovanih ve\u010d zanimivih sprememb. \u00bbTo je denimo nov priklju\u010dek na severno obvoznico ali nova cestna povezava s predorom do Vi\u010da ali denimo izvennivojska kri\u017eanja z gorenjsko progo. Kratkoro\u010dno ve\u010djih sprememb \u0161e ne pri\u010dakujemo, razen obnov ulic, kot je Litostrojska ali Regentova, ki ne bodo imele vpliva na \u0161ir\u0161o ureditev prometa.\u00ab Trenutno pripravljajo \u0161tudijo za obmo\u010dje industrijske cone \u0160i\u0161ka.<\/p>\n<p>Kljub temu da posebna analiza prometne varnosti za \u0160i\u0161ko \u0161e ni bila izvedena, ocenjuje, da so tveganja prometnih nesre\u010d v \u0160i\u0161ki predvsem povezana z lokacijami z najve\u010djimi prometnimi ureditvami, kot je Celov\u0161ka cesta. \u00bbNa tem obmo\u010dju sta bili v letih 2023\u20132025 po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa dve smrtni \u017ertvi v cestnem prometu, po drugih informacijah pa je pri\u0161lo do tragi\u010dnega dogodka tudi pri nepravilnem pre\u010dkanju pe\u0161ca \u010dez \u017eelezni\u0161ko progo. Z rastjo prometa tako imenovane aktivne mobilnosti se pojavljajo tudi novi izzivi, predvsem na podro\u010dju kolesarskega prometa, in \u010de dodamo \u0161e udele\u017eence z elektri\u010dnimi skiroji, nastajajo dodatne konfliktne to\u010dke z motornimi vozili in pe\u0161ci,\u00ab je dejal.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/04\/02\/819569\/Orig-IMG_8157-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/04\/02\/819569\/Orig-IMG_8157-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-IMG_8157-1000.webp.webp\" alt=\"\u0160i\u0161ka: Vse ve\u010d novogradenj, veliko prometnih te\u017eav\"\/><\/p>\n<p>Plo\u0161\u010dad ob Celov\u0161kih dvorih ima premalo zelenih povr\u0161in. Foto: Jaka Gasar<\/p>\n<p>Po drugi strani po njegovi oceni MOL veliko vlaga v ukrepe za umirjanje prometa, izbolj\u0161ave cestne razsvetljave in ureditev kolesarskih povr\u0161in, zlasti na obmo\u010djih \u0161ol, nekaterih trgovinskih centrov in kri\u017ei\u0161\u010d. To naj bi pripomoglo k vi\u0161ji ravni prometne varnosti. \u00bbNa podlagi podatkov AVP se je \u0161tevilo smrtno in hudo po\u0161kodovanih ranljivih udele\u017eencev v prometu (pe\u0161ci, kolesarji, mopedisti in motoristi) v MOL v obdobju 2022\u20132023 s 141 zmanj\u0161alo na 118 v obdobju 2024\u20132025. Na tej podlagi ocenjujemo, da se je tudi v \u0160i\u0161ki stopnja prometnih nesre\u010d nekoliko zmanj\u0161ala. Seveda pa to ne pomeni, da dele\u017eniki prometnega sistema, tako v \u0160i\u0161ki kot v MOL in \u0161ir\u0161e na tem obmo\u010dju, ne morejo storiti ve\u010d,\u00ab je dodal.\u00a0<\/p>\n<p>Prebivalci ob\u010dutijo prometne te\u017eave<\/p>\n<p>Dolgoletna stanovalka Martina Krpana ulice v \u0160i\u0161ki je za Dnevnik opozorila na ve\u010d problemati\u010dnih to\u010dk, ki jih opa\u017ea pri vsakodnevnem \u017eivljenju. Posebej problemati\u010dno in nevarno je po njenem mnenju kri\u017ei\u0161\u010de med Celov\u0161ko in Drenikovo. Tam namre\u010d lahko opazimo neustrezen kot in vzpon ceste z obeh smeri. Podobno je s kri\u017ei\u0161\u010dem med Pav\u0161i\u010devo in Sternenovo, kjer so parkirna mesta zarisana pregloboko v kro\u017ei\u0161\u010de. Vozniki morajo, da bi se varno vklju\u010dili v promet, zapeljati dale\u010d v kri\u017ei\u0161\u010de in na kolesarsko stezo, da bi sploh videli mimovoze\u010di promet.<\/p>\n<p>Kri\u017ei\u0161\u010da pa niso edina te\u017eavna to\u010dka v \u0160i\u0161ki. Stanovalci opozarjajo na slabo stanje vozi\u0161\u010d, saj so ceste v naseljih luknjaste in preozke za hitrosti, ki jih dosegajo nekateri nepozorni vozniki. Nekatere stanovalce je dodatno razburila ureditev cest v predelu med Celov\u0161ko, \u0160i\u0161ensko in Vodnikovo, kjer je Mestna ob\u010dina Ljubljana sprejela odlo\u010ditev, da \u0161tevilne ulice spremeni v enosmerne. To pri voznikih povzro\u010da zmedo in nezadovoljstvo. Zaradi enosmernih ulic se ves promet steka na Der\u010devo ulico, ki je hkrati \u0161olska pot in polna hi\u0161nih vhodov, kar pove\u010duje nevarnost. Novi re\u017eim je stanovalcem onemogo\u010dil dostop do lokalne po\u0161te, saj morajo po novem za dostop zapeljati na Celov\u0161ko cesto in narediti velik ovinek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kri\u017ei\u0161\u010de med Celov\u0161ko cesto in Raku\u0161evo ulico je pogosto problemati\u010dno za vse udele\u017eence prometa. Foto: Jaka Gasar \u0160i\u0161ka:&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":46230,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[124,16244,827,16243,62,2948,37,58,60,38,8328],"class_list":{"0":"post-46229","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-ljubljana","9":"tag-ljubljanski-potniski-center","10":"tag-promet","11":"tag-prometne-strategije","12":"tag-si","13":"tag-siska","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-varnost-v-prometu"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116338596472848327","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46229","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46229"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46229\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/46230"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46229"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46229"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46229"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}