{"id":46286,"date":"2026-04-03T05:11:09","date_gmt":"2026-04-03T05:11:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46286\/"},"modified":"2026-04-03T05:11:09","modified_gmt":"2026-04-03T05:11:09","slug":"cene-stanovanjskih-nepremicnin-so-lani-zrasle-ze-11-leto-zapored-povecala-se-je-tudi-prodaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46286\/","title":{"rendered":"Cene stanovanjskih nepremi\u010dnin so lani zrasle \u017ee 11. leto zapored, pove\u010dala se je tudi prodaja"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Najdra\u017eje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNajdra\u017eje stanovanje v prvem polletju leta 2025 je bilo prodano v Ljubljani v ve\u010dstanovanjski stavbi Schellenburg. Foto: BoBo<\/p>\n

Cene stanovanjskih nepremi\u010dnin, tako stanovanj kot hi\u0161, so se lani zvi\u0161ale za 5,8 odstotka, je konec marca objavil dr\u017eavni statisti\u010dni urad (Surs). Cene nepremi\u010dnin so se tako podra\u017eile \u017ee enajsto leto zapored.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Najbolj so se podra\u017eile nove dru\u017einske hi\u0161e, kjer so cene posko\u010dile za 11,2 odstotka. Sledijo rabljena stanovanja, ki so se podra\u017eila za 8,4 odstotka, in rabljene dru\u017einske hi\u0161e s 4,8-odstotnim dvigom cen. Na drugi strani pa je padla cena novih stanovanj, ki so bila lani povpre\u010dno za dober poldrugi odstotek (1,7 odstotka) cenej\u0161a kot leta 2024.<\/p>\n

Rabljene nepremi\u010dnine so se \u0161e posebej podra\u017eile v zadnjem \u010detrtletju lanskega leta, saj so se glede na predhodno \u010detrtletje zvi\u0161ale za 3,9 odstotka, pri \u010demer so se enako podra\u017eila rabljena stanovanja kot rabljene hi\u0161e.<\/p>\n

Najizrazitej\u0161a rast cen rabljenih stanovanj je bila v Mariboru (4,2 odstotka), sledili sta Ljubljana (3,8 odstotka) ter preostala Slovenija (3,6 odstotka).<\/p>\n

Prodaje za skoraj dve milijardi evrov<\/p>\n

Pri prodaji rabljenih stanovanj je najbolj izstopala Ljubljana, kjer je bilo prodanih 1571 rabljenih stanovanj, kar je \u010detrtina ve\u010d kot v letu 2024. Skupna vrednost teh prodaj je zna\u0161ala 392 milijonov evrov.<\/p>\n

Nove stanovanjske nepremi\u010dnine so se na letni ravni nekoliko pocenile, toda v zadnjem lanskem \u010detrtletju so se njihove cene mo\u010dno povi\u0161ale. Nova stanovanja so se tako v povpre\u010dju podra\u017eila za 12,1 odstotka, nove hi\u0161e pa za 9,1 odstotka.<\/p>\n

Prodaja vseh stanovanjskih nepremi\u010dnin na slovenskem trgu pa je glede na ugotovitve dr\u017eavnih statistikov obsegala pribli\u017eno 1,9 milijarde evrov.<\/p>\n

Nepremi\u010dninski trg se znova ogreva<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tStanovanjska kriza brez napredka. “Pogre\u0161amo ukrepe, ki bi spodbujali zasebni najemni trg.”<\/a><\/p>\n

Geodetska uprava (Gurs) v zadnjih letih objavlja tako letna kot polletna poro\u010dila o slovenskem trgu nepremi\u010dnin. Na Gursu pravijo, da bodo poro\u010dilo za lani objavili v drugi polovici aprila. V polletnem poro\u010dilu, objavljenem lani oktobra, pa so ugotavljali, da se je v prvem polletju leto\u0161njega leta na slovenskem nepremi\u010dninskem trgu zgodil ob\u010dutni obrat. V preteklih letih je veljalo, da se slovenski nepremi\u010dninski trg po\u010dasi ohlaja, \u010deprav so cene stanovanjskih nepremi\u010dnin \u0161e vedno nara\u0161\u010dale. Vzrok za to naj bi bilo ve\u010dje povpra\u0161evanje od ponudbe.<\/p>\n

Gurs pa je v prvem polletju lanskega leta zaznal, da se je po treh letih stalnega upadanja prometa zanimanje za stanovanjske nepremi\u010dnine in zemlji\u0161\u010da za njihovo gradnjo znova okrepilo.<\/p>\n

V primerjavi z drugim polletjem 2024 je bilo \u0161tevilo sklenjenih transakcij za stanovanja v ve\u010dstanovanjskih stavbah vi\u0161je za kar 30 odstotkov, pri stanovanjskih hi\u0161ah pa za 20 odstotkov. Podoben trend je bil opazen tudi pri zazidljivih zemlji\u0161\u010dih, kjer je bilo pove\u010danje nekoliko manj izrazito, a \u0161e vedno pomembno.<\/p>\n

Kot navaja Gursovo poro\u010dilo, naj bi bili po mnenju analitikov klju\u010dni razlogi za to padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjska posojila, visoka zaposlenost in realna rast pla\u010d, ki pove\u010duje pla\u010dilno sposobnost gospodinjstev.<\/p>\n

Nove rekordne vrednosti nepremi\u010dnin po vsej dr\u017eavi<\/p>\n

Cene pa so v lanskem prvem polletju znova dosegle ali presegle rekordne vrednosti v ve\u010dini slovenskih regij. Na ravni dr\u017eave je tako srednja cena rabljenega stanovanja v ve\u010dstanovanjskih stavbah prvi\u010d presegla 3000 evrov\/m2. V Ljubljani, kjer so cene najvi\u0161je, je srednja cena dosegla \u017ee skoraj 4900 evrov\/m2. Najvi\u0161ja rast cen pa je bila zaznana v okoli\u0161kih naseljih Ljubljane, v Mariboru in Kranju in je celo presegla deset odstotkov.<\/p>\n

Najdra\u017eje stanovanje v prvem polletju leta 2025 je bilo prodano v Ljubljani v ve\u010dstanovanjski stavbi Schellenburg. \u0160lo je za 177 kvadratnih metrov veliko stanovanje, s pribli\u017eno 150 kvadratnih metrov uporabne povr\u0161ine. Skupaj z dvema parkirnima mestoma je kupec zanj od\u0161tel 1,9 milijona evrov oz. pribli\u017eno 12.700 evrov na kvadratni meter uporabne povr\u0161ine.<\/p>\n

Med rabljenimi stanovanji je v prvi polovici lanskega leta najvi\u0161jo ceno doseglo stanovanje v Trnovem v Ljubljani, zgrajeno leta 2016. Stanovanje, veliko 120 kvadratnih metrov (105 kvadratnih metrov uporabne povr\u0161ine), z dvema parkirnima mestoma, je doseglo ceno 1,3 milijona evrov oziroma 12.300 evrov na kvadratni meter.<\/p>\n

Pomanjkanje stanovanj dviga cene <\/p>\n

Direktor zbornice za poslovanje z nepremi\u010dninami pri GZS-ju Bo\u0161tjan Udovi\u010d glede ve\u010djega povpra\u0161evanja po nepremi\u010dninah v lanskem letu pravi, da sami ne vodijo evidenc sklenjenih poslov in se tudi sami zana\u0161ajo na podatke Gursa in Sursa, saj gre za uradne podatke.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tDirektor zbornice za poslovanje z nepremi\u010dninami pri GZS-ju Bo\u0161tjan Udovi\u010d o vplivu morebitnega nepremi\u010dninskega davka<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVsak nepremi\u010dninski davek bi nedvomno imel vpliv tudi na u\u010dinkovitost izrabe nepremi\u010dnin in na nepremi\u010dninski trg kot tak. Dokler niso znani podrobnej\u0161i elementi morebitnega davka, pa te\u017eko ocenjujemo konkretne posledice, ki bi jih ta imel. V svetu so namre\u010d znane zelo razli\u010dne oblike obdav\u010ditve nepremi\u010dnega premo\u017eenja. Prav gotovo pa bi bil na dolgi rok u\u010dinek, in sicer predvsem v racionalnej\u0161i rabi stanovanjskih nepremi\u010dnin in stavbnih zemlji\u0161\u010d.<\/p>\n

“Vzroki za nara\u0161\u010danje \u0161tevila poslov so verjetno v nekoliko ugodnej\u0161ih posojilih, saj so v preteklem letu obrestne mere nekoliko upadle. Mogo\u010de je k izbolj\u0161ani kupni mo\u010di dr\u017eavljanov prispevala tudi rast pla\u010d v javnem sektorju. Kak\u0161nih drugih o\u010ditnih razlogov v tem trenutku ne vidim. Res pa je, da ne gre za kak\u0161no bistveno rast,” je Udovi\u010d povedal za MMC.<\/p>\n

Nepremi\u010dnine se, kot pravi, najbolj dra\u017eijo tam, kjer je povpra\u0161evanje najve\u010dje. Poleg Ljubljane in Maribora predvsem v turisti\u010dnih sredi\u0161\u010dih in ob morju.<\/p>\n

“Rast cen rabljenih nepremi\u010dnin je nekoliko odvisna tudi od ponudbe novih. \u010ce novih ni dovolj, se namre\u010d toliko bolj dra\u017eijo rabljene, saj je povpra\u0161evanje \u0161e vedno bistveno ve\u010dje kot ponudba. Hitrost prodaje nepremi\u010dnine pa je v vsakem primeru odvisna od ve\u010d dejavnikov. \u010ce prodajalec ne pretirava z ogla\u0161evano ceno, je nepremi\u010dnina na teh obmo\u010djih (predvsem v Ljubljani in v turisti\u010dnih sredi\u0161\u010dih) lahko prodana prakti\u010dno takoj, saj je povpra\u0161evanja ogromno. \u010ce ima prodajalec previsoka pri\u010dakovanja, pa lahko tudi na teh lokacijah prodaja traja nekoliko dlje,” pravi Udovi\u010d, ki padca cen nepremi\u010dnin v Sloveniji ne pri\u010dakuje.<\/p>\n

“Na\u010deloma ni posebnih razlogov, da bi pri\u0161lo do padca cen nepremi\u010dnin, zato tega ne pri\u010dakujem. \u010ce ne bo bistvenih pretresov (npr. kak\u0161ne ve\u010dje krize zaradi vojn ali podobnih mednarodnih dejavnikov), pri\u010dakujem zmerno rast, podobno kot v preteklih letih. Ob tem moramo upo\u0161tevati tudi inflacijo, zato so realne rasti cen nepremi\u010dnin nekoliko ni\u017eje kot nominalne,” \u0161e pojasnjuje.<\/p>\n

Glede padca cene novih stanovanj v letu 2025 pravi, da je odgovor najbolj odvisen od lokacije nepremi\u010dnine. Ob tem dodaja, da so cene dosegle vrh v smislu, da ne gre pri\u010dakovati kak\u0161ne ve\u010dje rasti. Prav tako ne gre pri\u010dakovati padca cen, saj ponudba \u0161e vedno mo\u010dno zaostaja za povpra\u0161evanjem.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Najdra\u017eje stanovanje v prvem polletju leta 2025 je bilo prodano v Ljubljani v ve\u010dstanovanjski stavbi Schellenburg. Foto: BoBo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":46287,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,13827,82,6398,84,83,16253,16254,6223,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-46286","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene-stanovanj","10":"tag-economic","11":"tag-nepremicninski-trg","12":"tag-poslovni","13":"tag-poslovni-svet","14":"tag-povprasevanje-ponudba","15":"tag-prodaja-nepremicnin","16":"tag-rast-cen","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116339060478937596","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46286","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46286"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46286\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/46287"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46286"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46286"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46286"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}