{"id":46369,"date":"2026-04-03T07:14:10","date_gmt":"2026-04-03T07:14:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46369\/"},"modified":"2026-04-03T07:14:10","modified_gmt":"2026-04-03T07:14:10","slug":"in-bog-je-ustvaril-brigitte-bardot","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46369\/","title":{"rendered":"In Bog je ustvaril \u2026 Brigitte Bardot"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kultni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKultni film In Bog je ustvaril \u017eensko (1956) govori o neukrotljivi najstnici Juliette, ki se je kru\u0161ni star\u0161i \u017eelijo znebiti, ker pa no\u010de postati sirota, sprejme poro\u010dno ponudbo prijatelja, ki upa, da se bo nevesta zaljubila vanj, \u010deprav je v resnici zaljubljena v njegovega brata. Vanjo je sicer zagledan tudi lokalni mogotec, noben mo\u0161ki pa je ne more osvojiti, kaj \u0161ele ukrotiti, ne glede na to, kako mo\u010dno si to \u017eeli. Foto: Studio TF1<\/p>\n

Te\u017eko je razumeti radikalno preobrazbo, ki jo je do\u017eivela v 70. in 80. letih, saj je bila v 50. in 60. letih, v svojem najbolj produktivnem obdobju, ena najbolj ob\u010dudovanih filmskih igralk, delovala je tudi kot glasbenica, manekenka in modna ikona ter u\u017eivala status vzornice \u0161tevilnih \u017eensk. Iz ene najvplivnej\u0161ih \u017eenskih osebnosti v filmu in popularni kulturi 20. stoletja se je torej prelevila v eno najbolj osovra\u017eenih v 21. stoletju.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPred nocoj\u0161njim filmom In Bog je ustvaril \u017eensko bo ob 23.00 na sporedu oddaja Televizorka. O fenomenu Brigitte Bardot se bomo pogovarjali s filmsko kriti\u010darko in urednico programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.<\/p>\n

Misterija, ki ti\u010di v tej \u0161okantni preobrazbi, v televizijskem ciklu ne bomo razre\u0161ili. Ogledali pa si bomo njene prve in nekatere klju\u010dne filmske vloge, prav tiste, zaradi katerih je postala Brigitte Bardot. Predvajali bomo tri dela, ki vsak na svoj na\u010din osvetljujejo francosko ikono in njene \u017ee tedaj protislovne plati: od neukrotljive, svobodne, seksualno prebujene \u017eenske v kultnem filmu In Bog je ustvaril \u017eensko do komi\u010dne revolucionarke v francoskem vesternu Viva Maria! in tragi\u010dne filmske igralke, ki jo du\u0161i pozornost javnosti in paparacev v Zasebnem \u017eivljenju.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tCikel filmov z Brigitte Bardot<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tV terminu Kinoteka, ob 23.00, na TV SLO 1: <\/p>\n

3. 4. In Bog je ustvaril \u017eensko<\/p>\n

(Et Dieu\u2026 cr\u00e9a la femme)
r. Roger Vadim, 1956<\/p>\n

10. 4. Viva Maria!
r. Louis Malle, 1965<\/p>\n

17. 4. Zasebno \u017eivljenje (Vie priv\u00e9e)
r. Louis Malle, 1962<\/p>\n

Nova \u017eenska
Nocoj predvajamo film In Bog je ustvaril \u017eensko (Et Dieu\u2026 cr\u00e9a la femme, 1956), o katerem filmska kriti\u010darka Anja Banko, gostja oddaje Televizorka, pravi, da je ustoli\u010dil Bardot, kakr\u0161no poznamo danes: “Atletsko, senzualno telo; dolgi svetli lasje; svoboda v gesti, ki jo izra\u017ea skozi vse svoje filme.”<\/p>\n

Na\u010din njenega delovanja v filmu popolnoma redefinira \u017eensko pozicijo.<\/p>\n

Anja Banko<\/p>\n

Film francoskega re\u017eiserja Rogerja Vadima, ki je bil tudi igralkin prvi mo\u017e, je ob nastanku leta 1956 povzro\u010dil svetovni \u0161kandal. Nikoli prej na velikem platnu ni bilo tak\u0161ne \u017eenske, kot je bila Juliette. Zamajala je ustaljene moralne predstave o tem, kaj v ljubezni in seksualnosti je dovoljeno \u017eenskam, ter napovedala novo, drznej\u0161o podobo \u017eenskega lika v evropski kinematografiji. Do seksualne revolucije pa je bilo \u0161e ve\u010d let, v filmu so vladale stroge norme glede upodobitve \u017eenske telesnosti in seksualnosti. Tako so v Vatikanu Bardot ozna\u010dili za hudi\u010devko, prestra\u0161ili so se je tako v Ameriki kot v doma\u010di Franciji.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Re\u017eiser
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRe\u017eiser Roger Vadim je prosil Brigitte Bardot, naj si med snemanjem filma In Bog je ustvaril \u017eensko ne \u010de\u0161e las. Tudi to je bil del skrbno oblikovane podobe Nove \u017eenske \u2013 divje, \u017eivalske, neukrotljive. Foto: Studio TF1<\/p>\n

Igralka, ki je pretresla kinodvorane, je hitro postala ve\u010dja od filma in celo predmet filozofske refleksije. Francoska filozofinja Simone de Beauvoir jo je pred plazom konservativnih reakcij branila v eseju Brigitte Bardot in Lolitin sindrom (1959). Tam si je vzela prostor za razmislek o ambivalentnosti odzivov na “fenomen B. B.”. Vpra\u0161ala se je, zakaj so jo ljudje hkrati ob\u010dudovali in sovra\u017eili, si jo hkrati \u017eeleli in vanjo preslikavali svojo agresijo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Brigitte
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBrigitte Bardot v filmih pogosto vidimo boso, v kavbojkah, med plesom. Prav ona je zaslu\u017ena za priljubljenost balerink, \u0161e danes modnega tipa \u017eenske obutve, ki je ob nastanku utele\u0161ala upor proti neudobnim visokim petam, vendar ne na ra\u010dun elegance. Foto: DI&MA vision<\/p>\n

De Beauvoir je ugotavljala, da je bila Bardot po eni plati mote\u010da zato, ker je njena svoboda presegala okvire \u010dasa. V letih po drugi svetovni vojni se je od \u017eensk pri\u010dakovalo, da bodo sprejele tradicionalne vloge skrbnih mater in poslu\u0161nih soprog. In tukaj je bila Juliette, ki je \u017eivela po svoje, nezasli\u0161ano! Po drugi plati pa se z divjostjo ni povsem odcepila od arhai\u010dnega mita, ki pravi, da \u017eenska pripada naravi, da je bitje instinkta. Juliette v Vadimovem filmu utele\u0161a \u017eenskega otroka, pravi de Beauvoir \u2013 nocoj bomo videli, kako muhast, temperamenten, tudi naiven je njen lik \u2013, s \u010dimer film namiguje, da so \u017eenske pa\u010d divje, neukro\u010dene, muhaste; da so kot otroci, ki jih je treba \u0161ele izobraziti, vzgojiti, spremeniti, ukrotiti.<\/p>\n

Morda \u0161e bolj nezasli\u0161ano pa je bilo to, da je Juliette vstopala v polje spolnosti in ljubezni z enako samozavestjo in mo\u017enostjo odlo\u010danja, pa tudi z enako kapricioznostjo in krutostjo kot mo\u0161ki, pi\u0161e de Beauvoir: “V igri ljubezni je tako lovka kot plen; mo\u0161ki je njen objekt prav toliko, kot je ona njegov.” To je mo\u010dno ranilo mo\u0161ki ponos v ma\u010disti\u010dnih kulturah, kakr\u0161na je bila Francija v 50. letih, s \u010dimer filozofinja pojasnjuje izredno ambivalenten odnos do vzpona Brigitte Bardot v tistem \u010dasu.<\/p>\n

Kaznovanje za svobodo
Opus njenih filmskih vlog se pogosto bere kot osupljivo o\u010diten scenarij kaznovanja svobodne \u017eenske za njeno svobodo. V njih se bodisi spremeni v spolni plen ali do\u017eivi tak\u0161no ali druga\u010dno poni\u017eanje; v vsakem primeru ji sku\u0161ajo odvzeti samozavest in avtonomijo, jo ukrotiti.<\/p>\n

Tu je film V primeru nesre\u010de (En cas de malheur, r. Claude Autant-Lara, 1958), v katerem igra tatico, ki se mora spremeniti v spolni objekt, da bi zapeljala odvetnika in pridobila njegovo pomo\u010d. V filmu Resnica (La V\u00e9rit\u00e9, r. Henri-George Clouzot, 1960) pa je obto\u017eena umora in v joku moleduje na sodi\u0161\u010du za odpu\u0161\u010danje in izpust na svobodo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pustolovska
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPustolovska komedija Viva Maria! (1965) je postavljena na za\u010detek 20. stoletja. Vnjej zaigrata Brigitte Bardot kot h\u010di irskega anarhista in Jeanne Moreau kot vodvilska plesalka. Ko zdru\u017eita mo\u010di kot gledali\u0161ki umetnici, se nepri\u010dakovano zapleteta v revolucionarno gibanje. Foto: DI&MA vision<\/p>\n

Anja Banko meni, da sta igralska vloga v Resnici oziroma na\u010din, kako je z igralko na snemanju rokoval re\u017eiser, mo\u010dno zaznamovala njen odnos z re\u017eiserji, “kajti Clouzot, kot je verjetno znano, je s svojimi igralkami in igralci ravnal precej grobo, da bi se v\u017eiveli v like in \u010dustva, ki naj bi jih do\u017eivljali; in tudi Bardot je precej neprizanesljivo oklofutal. Bardot pa se ni pustila, klofuto mu je primazala nazaj in odkorakala iz studia.”<\/p>\n

Z nekoliko manj srednjeve\u0161kimi metodami jo je \u017eelel preoblikovati tudi francoski re\u017eiser Jean-Luc Godard. V filmu Prezir (Le M\u00e9pris, 1963) lahko opazujemo, kako posku\u0161a pose\u010di v njen videz. Pregnesti jo sku\u0161a kot Pigmalion, jo prili\u010diti svoji muzi Anni Karini, tako da v nekem trenutku Bardot celo nosi \u010drno lasuljo in spominja na Karino. Iz svobodne, kapriciozne Bardot torej \u017eeli narediti submisivno, krhko, melanholi\u010dno Karino. Godard v tem filmu uporabi \u0161e en znan disciplinski mehanizem re\u017eiserjev, ki so sku\u0161ali obvladovati svoje igralke: njen lik nazadnje po\u0161lje v smrt v prometni nesre\u010di.<\/p>\n

Bardot pa ni igrala \u017ertve, pravzaprav je bila takrat \u017ee tako vplivna, da je tudi Godardu mimogrede vrnila udarec. V \u010dasu snemanja Prezira je denimo odnesla ve\u010dino celotnega blagajni\u0161kega izkupi\u010dka tega filma. To je bila neke vrste klofuta tudi mo\u0161kemu geniju avtorskega filma: da je bila igralka nenadoma ve\u010dja od velikega avtorja, od auteurja.<\/p>\n

Zasebno \u017eivljenje
Brigitte Bardot se je s\u010dasoma umaknila iz filma, tudi iz javnega \u017eivljenja, \u010de seveda od\u0161tejemo marljivo publikacijo rasisti\u010dnih knjig. Njen umik, ki ga pogosto primerjajo z umikom hollywoodske dive Grete Garbo, je napovedoval \u017ee film Zasebno \u017eivljenje, o katerem Anja Banko pravi, da “odra\u017ea njeno lastno zasebno \u017eivljenje, ko je postala ujetnica svoje slave in paparacev”.<\/p>\n

Film, ki ga bomo predvajali tudi v na\u0161em ciklu, odseva ekstremne vidike slave patolo\u0161kih razse\u017enosti, kakr\u0161no je u\u017eivala (morda pa bi bilo bolje re\u010di, da je bila njena \u017ertev) Brigitte Bardot. Zaradi ekscesne medijske pozornosti in obleganja paparacev med drugim ni mogla zapustiti stanovanja niti v visoki nose\u010dnosti, zato je bila prisiljena v porod zunaj bolni\u0161nice, v doma\u010dem okolju.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zasebno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZasebno \u017eivljenje (1962) govori o neizku\u0161enem mladem dekletu, ki \u010dez no\u010d postane filmska zvezda. Film odseva resni\u010dno \u017eivljenje glavne igralke, ki je bila tedaj \u017ee tako slavna, da ni mogla v miru in ustreznih razmerah niti roditi otroka. V filmu njen lik pred svetom pobegne na samotni kraj, kjer se zaplete v strastno in zdravilno ljubezensko razmerje. Foto: IMDb<\/p>\n

Bardot v komedijah
V na\u0161em ciklu bomo predvajali tudi francoski vestern Viva Maria! (r. Louis Malle, 1965). Bolj navdihujo\u010do, samozavestno, nesrame\u017eljivo burko, ki na glavo postavlja spolne stereotipe v \u017eanru akcije in pustolov\u0161\u010dine, je v filmski zgodovini \u017ee te\u017eko najti. Brigitte Bardot in Jeanne Moreau igrata dve Mariji, ki se spoznata v cirkusu; ena je h\u010di irskega anarhista, druga pa vodvilska plesalka. Potem ko zdru\u017eita mo\u010di kot gledali\u0161ki umetnici, se nenadejano zapleteta v revolucionarno gibanje, ki \u017eeli izpeljati prevrat v izmi\u0161ljeni srednjeameri\u0161ki diktaturi.<\/p>\n

Mariji izvedeta revolucijo tudi v \u017eanru, ki so mu tradicionalno vladali mo\u0161ki. Brezbri\u017eni sta do kulturnih in \u017eanrskih norm svojega \u010dasa. Kr\u0161ita jih z nalezljivo dobro voljo. \u017dene ju \u010disti u\u017eitek v pustolov\u0161\u010dini. V u\u017eitek je gledati dve Mariji, ki za spremembo ne jokata in ne moledujeta mo\u0161kih za odpu\u0161\u010danje, temve\u010d se podajata v ekstremno nevarne pustolov\u0161\u010dine z ogromnim nasmehom na obrazu. Brigitte Bardot je sama dejala, da se je kot igralka najbolje po\u010dutila prav v komedijah, morda edinem \u017eanru, v katerem je re\u017eiserji niso sku\u0161ali ukrotiti, temve\u010d so ji, nasprotno, dali prostor, da zadiha in za\u017eivi.<\/p>\n

Viva Maria! je film o \u017eenski solidarnosti in o sestrstvu. Brigitte Bardot je tudi v resni\u010dnem \u017eivljenju v ve\u010d klju\u010dnih trenutkih izkazala solidarnost z drugimi \u017eenskami v filmskih poklicih. Med tistimi \u017eenskami, ki jim je pomagala, je bila tudi Josephine Baker, ki ji je zaradi finan\u010dnih dolgov pretil odvzem posestva v Franciji, kjer je \u017eivela s svojo dru\u017eino. \u010ceprav se Bardot nikoli ni opredelila kot feministka in je v poznej\u0161ih letih podobno kot druge francoske igralke iz njene generacije kritizirala gibanje #jaztudi, pa njenega vpliva na upodobitev \u017eensk v filmski umetnosti ni mogo\u010de izpodbijati.<\/p>\n

Lepo vabljeni k ogledu filmov v ciklu.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kultni film In Bog je ustvaril \u017eensko (1956) govori o neukrotljivi najstnici Juliette, ki se je kru\u0161ni star\u0161i…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":46370,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[16265,11395,114,16267,62,37,58,60,38,16266,115],"class_list":{"0":"post-46369","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-anja-banko","9":"tag-brigitte-bardot","10":"tag-entertainment","11":"tag-roger-vadim","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-televizorka","18":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116339544094638500","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46369","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46369"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46369\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/46370"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46369"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46369"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46369"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}