Februarski podatki o zunanji trgovini ka\u017eejo na izrazit padec slovenskega izvoza, ki je na prvi pogled videti alarmanten. Vrednost izvoza je dosegla 5,2 milijarde evrov in bila kar za 38,9 odstotka ni\u017eja kot v enakem obdobju lani. Uvoz se je v istem \u010dasu zmanj\u0161al precej manj, za 9,7 odstotka, kar je seveda poslab\u0161anje trgovinske bilance.<\/p>\n
Toda slika ni tako enostavna. Razlog za velik padec ni splo\u0161no ohlajanje gospodarstva, temve\u010d specifi\u010den statisti\u010dni u\u010dinek, povezan s t. i. posli oplemenitenja. Najve\u010dji udarec je pri\u0161el iz trgovine z dr\u017eavami zunaj Evropske unije. Izvoz v te dr\u017eave se je po podatkih dr\u017eavnega statisti\u010dnega urada zni\u017eal za kar 56,7 odstotka, medtem ko je izvoz v \u010dlanice EU ostal prakti\u010dno nespremenjen.<\/p>\n
Osnovni tokovi trgovine znotraj EU ostajajo stabilni, medtem ko je padec skoncentriran v bolj volatilnem delu izvoza, ki vklju\u010duje tudi globalne dobavne verige. \u010ce iz podatkov izlo\u010dimo posle oplemenitenja, se slika precej spremeni. Izvoz v ne\u010dlanice EU bi se v tem primeru celo pove\u010dal za 6,2 odstotka, kar ka\u017ee, da realna aktivnost podjetij ni tako \u0161ibka, kot ka\u017eejo skupni podatki.<\/p>\n
Uvoz upadel precej manj<\/p>\n
Na uvozni strani ni bilo tako izrazitih premikov. Skupna vrednost uvoza je zna\u0161ala 5,8 milijarde evrov, kar je skoraj desetodstotni padec na letni ravni.<\/p>\n
Uvoz iz dr\u017eav EU se je zmanj\u0161al le za 1,3 odstotka, medtem ko je uvoz iz ne\u010dlanic padel za 16,1 odstotka. Tudi tukaj imajo pomembno vlogo posli oplemenitenja, saj bi brez njih uvoz iz dr\u017eav zunaj EU dejansko rahlo zrasel.<\/p>\n
Tak\u0161na dinamika ka\u017ee na relativno stabilno doma\u010de povpra\u0161evanje, medtem ko so nihanja bolj povezana z mednarodnimi proizvodnimi cikli.<\/p>\n
Podatki o zunanji trgovini (februar 2026)KazalnikFebruar 2026Medletna spremembaIzvoz5,16 mrd \u20ac-38,9 %Uvoz5,75 mrd \u20ac-9,7 %Izvoz v EU2,65 mrd \u20ac0,0 %Izvoz izven EU2,52 mrd \u20ac-56,7 %Uvoz iz EU2,71 mrd \u20ac-1,3 %Uvoz izven EU3,04 mrd \u20ac-16,1 %Trgovinska bilanca-0,59 mrd \u20ac\u2014Pokritost uvoza z izvozom89,8 %\u2014Primanjkljaj ostaja, pokritost pada<\/p>\n
Slovenija je februar kon\u010dala s primanjkljajem v blagovni menjavi v vi\u0161ini 0,6 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je zna\u0161ala 89,8 odstotka, kar je opazno manj kot v obdobjih, ko je izvoz mo\u010dnej\u0161i.<\/p>\n
Na ravni prvih dveh mesecev leta je primanjkljaj dosegel \u017ee 1,8 milijarde evrov, pokritost pa je padla na 84,2 odstotka. To potrjuje, da je za\u010detek leta za zunanjo trgovino \u0161ibkej\u0161i.<\/p>\n
Prva dva meseca leta v rde\u010dem<\/p>\n
\u010ce pogledamo \u0161ir\u0161o sliko, je bil padec izvoza v prvih dveh mesecih leta 32,8-odstoten, uvoz pa je upadel za 3,8 odstotka. Tudi tukaj izstopa mo\u010dan padec izvoza v ne\u010dlanice EU, ki je dosegel 52 odstotkov.<\/p>\n
Tak\u0161ni premiki pogosto niso znak nenadnega padca konkuren\u010dnosti, temve\u010d posledica velikih enkratnih poslov v preteklem letu, ki ustvarjajo visoko primerjalno osnovo.<\/p>\n
Podrobnej\u0161i pogled podatkov poka\u017ee precej bolj umirjeno sliko. Jedrni del izvoza, predvsem v EU, ostaja stabilen, kar je za slovensko gospodarstvo klju\u010dno. Glavno tveganje ostaja odvisnost od globalnih tokov in velikih enkratnih poslov, ki lahko v posameznih mesecih mo\u010dno skrivijo statistiko. Prihodnji meseci bodo bolj pomembni za oceno dejanskega trenda. \u010ce se izvoz v ne\u010dlanice EU stabilizira brez ve\u010djih nihanj, lahko leto 2026 kljub slab\u0161emu za\u010detku ostane relativno solidno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Februarski podatki o zunanji trgovini ka\u017eejo na izrazit padec slovenskega izvoza, ki je na prvi pogled videti alarmanten.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":46962,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[13107,161,62,37,58,60,38,556,14387,1322,2821],"class_list":{"0":"post-46961","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-koper","8":"tag-izvoz","9":"tag-koper","10":"tag-si","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenia","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-surs","16":"tag-tovor","17":"tag-trgovina","18":"tag-uvoz"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116341750289533740","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46961","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46961"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46961\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/46962"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46961"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46961"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46961"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}