{"id":46989,"date":"2026-04-03T17:02:10","date_gmt":"2026-04-03T17:02:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46989\/"},"modified":"2026-04-03T17:02:10","modified_gmt":"2026-04-03T17:02:10","slug":"kaksne-pasti-cakajo-njegovega-naslednika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/46989\/","title":{"rendered":"kak\u0161ne pasti \u010dakajo njegovega naslednika?"},"content":{"rendered":"

\"FILE<\/p>\n

Zavezni\u0161tvo, ki ga vodi voditelj stranke Tisza P\u00e9ter Magyar, sestavljajo politi\u010dno raznolike skupine, ki jih povezuje predvsem \u017eelja, da kon\u010dajo vladavino Viktorja Orbana. Foto: Reuters<\/p>\n

Orban tudi po Orbanu: kak\u0161ne pasti \u010dakajo njegovega naslednika?<\/p>\n

\u010ceprav se mad\u017earskemu premierju Viktorju Orbanu glede na javnomnenjske ankete po \u0161estnajstih letih obeta poraz na mad\u017earskih parlamentarnih volitvah prihodnjo nedeljo, bi se z njegovim odhodom boj za oblast v dr\u017eavi \u0161ele dobro za\u010del. Stranka Fidesz je namre\u010d vzpostavila sistem, v katerem bo trenutni opoziciji zelo te\u017eko voditi dr\u017eavo, pi\u0161e bruseljski Politico.<\/p>\n

Orbanov\u00a0Fidesz je leta 2010 prevzel\u00a0oblast z dobrimi 53 odstotki glasov in\u00a0zasedel\u00a0kar 70 odstotkov sede\u017eev v parlamentu, kar mu je leta 2011 omogo\u010dilo sprejetje obse\u017ene ustavne reforme in trajen politi\u010dni vpliv. Tudi razveljavitev tega sistema zahteva\u00a0dvotretjinsko ve\u010dino, \u010desar pa ankete opoziciji ne napovedujejo.\u00a0<\/p>\n

Mehanizmi, ki bodo novi vladi onemogo\u010dali spremembe, so postopek sprejemanja prora\u010duna in tako imenovani kardinalni (ustavni) zakoni.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Matyas<\/p>\n

Mad\u017earska<\/p>\n

\u0160kandali Orbanovih ne majejo prepri\u010danih volivcev<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Vladni prora\u010dun mora namre\u010d obravnavati od vlade formalno neodvisni prora\u010dunski svet, ki lahko tudi blokira njegovo sprejetje, \u010de \u010dlani ocenijo, da\u00a0neupravi\u010deno dviguje zadol\u017eenost dr\u017eave. Sestavljajo ga trije privr\u017eenci\u00a0Fidesza, ki so bili na polo\u017eaj nedavno imenovani za \u0161est oziroma 12 let.<\/p>\n

Uravnote\u017eenje financ bo tudi prva naloga nove vlade, saj je sedanja \u017ee februarja dosegla polovico na\u010drtovanega\u00a0primanjkljaja za vse leto 2026.<\/p>\n

Nezmo\u017enost sprejetja prora\u010duna je tudi najbolj verjeten scenarij padca morebitne nove vlade. Mad\u017earski predsednik Tam\u00e1s Sulyok, ki je blizu Fideszu in bo na polo\u017eaju do leta 2029, lahko namre\u010d v tem primeru razpi\u0161e pred\u010dasne volitve, prora\u010dunski svet in predsednika pa je spet mogo\u010de razre\u0161iti le z dvotretjinsko parlamentarno ve\u010dino.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Intervju<\/p>\n

Na udaru oblasti: Orbanova logika izklju\u010devanja je danes dosegla skrajnosti<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ta je potrebna tudi za spremembo tako imenovanih kardinalnih zakonov, ki pokrivajo podro\u010dja, kot so sodstvo, volilni sistem, lokalna uprava, represivni organi in mediji.\u00a0<\/p>\n

Za novo vlado to predstavlja ve\u010d te\u017eav: prva je spet povezana s prora\u010dunom. Za finan\u010dni polo\u017eaj Mad\u017earske bo klju\u010dna odmrznitev ve\u010d kot 18 milijard evropskih kohezijskih sredstev, ki jih je Bruselj zadr\u017eal zaradi Orbanovih neliberalnih reform. Za to pa\u00a0so potrebne spremembe na podro\u010djih, kjer mad\u017earska ustava zahteva dvotretjinsko ve\u010dino.<\/p>\n

Strukture mo\u010di, ki jih je vzpostavil Fidesz, vzdr\u017eujejo prav s\u00a0kardinalnimi zakoni. Klju\u010dna sta sodstvo in mediji. Veliko ve\u010dino sodnih organov je imenoval Fidesz, pogosto s politi\u010dno ra\u010dunico, kar je tudi eden glavnih o\u010ditkov Evropske unije, ki je Orbana leta obto\u017eevala, da\u00a0ru\u0161i\u00a0pravno\u00a0dr\u017eavo.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Russian<\/p>\n

po razkritju<\/p>\n

Mad\u017earski zunanji minister naj bi priznal, da deluje v interesu Rusije<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Drugo podro\u010dje politi\u010dnega boja so mediji, ki so na Mad\u017earskem ve\u010dinoma v lasti Orbanu naklonjenih poslovne\u017eev. Leta 2018 se je velik del lokalnih televizij, radijskih postaj, spletnih portalov in tiskovin\u00a0zdru\u017eil v neprofitno organizacijo Srednjeevropska medijska fundacija\u00a0KESMA. Vzpon njihovih lastnikov je povezan s Fideszom, poro\u010danje teh medijev pa to odra\u017ea. Na drugi strani so\u00a0ti mediji mo\u010dno odvisni od\u00a0ogla\u0161evanja\u00a0dr\u017eavnih podjetij in institucij.<\/p>\n

Morda najve\u010dja gro\u017enja morebitni novi koaliciji\u00a0pa ti\u010di v njenih lastnih vrstah. Zavezni\u0161tvo, ki ga vodi P\u00e9ter Magyar iz najve\u010dje stranke Tisza, je nastalo predvsem iz \u017eelje kon\u010dati dobo Orbana, v praksi pa gre za politi\u010dno zelo raznolike skupine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zavezni\u0161tvo, ki ga vodi voditelj stranke Tisza P\u00e9ter Magyar, sestavljajo politi\u010dno raznolike skupine, ki jih povezuje predvsem \u017eelja,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":46990,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[16455,422,8877,16456,16453,8413,37,38,64,10738,16454,459,63],"class_list":{"0":"post-46989","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-dvotretjinska-vecina","9":"tag-evropska-unija","10":"tag-fidesz","11":"tag-kardinalni-zakoni","12":"tag-madzarska-politika","13":"tag-peter-magyar","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-svet","17":"tag-tisza","18":"tag-ustavne-reforme","19":"tag-viktor-orban","20":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116341856394566391","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46989","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46989"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46989\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/46990"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46989"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46989"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46989"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}