{"id":47041,"date":"2026-04-03T17:53:29","date_gmt":"2026-04-03T17:53:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47041\/"},"modified":"2026-04-03T17:53:29","modified_gmt":"2026-04-03T17:53:29","slug":"teh-vescin-umetna-inteligenca-ne-more-nadomestiti-mladi-pa-jih-nujno-potrebujejo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47041\/","title":{"rendered":"Teh ve\u0161\u010din umetna inteligenca ne more nadomestiti, mladi pa jih nujno potrebujejo"},"content":{"rendered":"<p>Umetna inteligenca v zadnjih letih korenito spreminja trg dela. Orodja, kot so napredni klepetalni roboti in avtomatizirani sistemi, \u017ee danes opravljajo naloge, za katere smo \u0161e nedavno potrebovali ljudi. A strokovnjaki s tega podro\u010dja poudarjajo, da ne bi smeli tekmovati z umetno inteligenco, ampak bi morali razvijati ve\u0161\u010dine, ki jih tehnologija ne more posnemati.<\/p>\n<p>Po besedah Ryana Roslanskega, izvr\u0161nega direktorja podjetja LinkedIn, bodo prav \u010dlove\u0161ke sposobnosti tiste, ki bodo odlo\u010dale o uspehu v prihodnjih letih, \u0161e posebej za mlade, ki \u0161ele vstopajo na trg dela. Ob tem izpostavlja pet sposobnosti, ki jih umetna inteligenca ne more nadomestiti, mladi pa jih nujno potrebujejo:<\/p>\n<p>1. Komunikacija, ki gradi odnose<\/p>\n<p>V svetu, kjer lahko umetna inteligenca napi\u0161e elektronsko sporo\u010dilo ali pripravi predstavitev v nekaj sekundah, postaja kakovostna komunikacija \u0161e pomembnej\u0161a. Ne gre le za besede, ampak za razumevanje sogovornika, prilagajanje tonu, branje med vrsticami in ustvarjanje zaupanja. Dobri komunikatorji znajo povezovati ljudi, re\u0161evati nesporazume in jasno predstaviti ideje, kar je v ekipnem delu neprecenljivo. Podjetja vedno potrebujejo posameznike, ki ne znajo samo razvijati ideje, ampak jo tudi u\u010dinkovito predstavijo in prodajo.<\/p>\n<p>2. Sprejemanje odlo\u010ditev v negotovosti<\/p>\n<p>Umetna inteligenca lahko analizira ogromne koli\u010dine podatkov, vendar ne razume \u0161ir\u0161ega konteksta, etike ali \u010dlove\u0161kih posledic. Zato ostaja sprejemanje odlo\u010ditev ena klju\u010dnih \u010dlove\u0161kih nalog. V praksi to pomeni, da morajo zaposleni znati oceniti situacijo, prevzeti odgovornost in se odlo\u010diti tudi takrat, ko ni popolnih informacij. Gre torej za intuicijo, razvijanje notranjega ob\u010dutka, ko je zgolj ta dovolj za sprejemanje pomembnih odlo\u010ditev. Ne gre za analiziranje, ampak za &#8220;ob\u010dutek v trebuhu&#8221;, nekak\u0161en notranji kompas, ki pomaga pri navigiranju. To je \u0161e posebej pomembno v vodstvenih vlogah, kjer odlo\u010ditev pogosto vpliva na ljudi, ne le na \u0161tevilke.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"mladi, delo, slu\u017eba | Foto: Shutterstock\" class=\"article_content__inline_image js_imageLightbox is-clickable\" data-author=\"Shutterstock\" data-caption=\"\" data-height=\"4480\" data-href=\"https:\/\/siol.net\/media\/img\/65\/ec\/fc940e1df6d6c8bf668d-mladi-delo-sluzba.jpeg\" data-width=\"6720\" loading=\"lazy\" src=\"\/media\/img\/69\/12\/73903cc2d098058e9e83-mladi-delo-sluzba.jpeg\" title=\"mladi, delo, slu\u017eba\"\/><\/p>\n<p> Foto: Shutterstock <\/p>\n<p>3. Prilagodljivost kot nova supermo\u010d<\/p>\n<p>Trg dela se danes spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Poklici nastajajo in izginjajo, tehnologije se posodabljajo skoraj \u010dez no\u010d. Zato ni ve\u010d dovolj, da obvlada\u0161 eno ve\u0161\u010dino, klju\u010dnega pomena postaja sposobnost u\u010denja in prilagajanja. Ljudje, ki se hitro znajdejo v novih situacijah, sprejemajo spremembe in so pripravljeni razvijati nova znanja, bodo imeli veliko prednost. Prilagodljivost ni le reakcija na spremembe, ampak aktivna pripravljenost nanje.<\/p>\n<p>4. Presoja tveganj in odgovornost<\/p>\n<p>Umetna inteligenca lahko predlaga re\u0161itve, vendar ne nosi posledic. Ljudje jih. Zato je sposobnost razumevanja tveganj, predvidevanja posledic in sprejemanja premi\u0161ljenih odlo\u010ditev klju\u010dna. To vklju\u010duje tudi eti\u010dni vidik \u2013 vpra\u0161anja, kaj je prav, kaj je varno in kaj je dolgoro\u010dno smiselno. V svetu, kjer tehnologija napreduje hitreje kot regulacija, postaja \u010dlove\u0161ka presoja \u0161e pomembnej\u0161a.<\/p>\n<p>5. Pretvarjanje idej v rezultate<\/p>\n<p>Veliko ljudi ima dobre ideje, vendar jih le malo zna uresni\u010diti. Prav tu se skriva ena najve\u010djih razlik med \u010dlovekom in umetno inteligenco. UI lahko pomaga pri na\u010drtovanju, ne more pa prevzeti pobude, voditi projektov ali premagovati realnih ovir v praksi. Uspe\u0161ni posamezniki so tisti, ki znajo ideje pretvoriti v konkretne rezultate, bodisi v podjetju, projektu ali lastnem poslu.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"mladi, delo, slu\u017eba | Foto: Shutterstock\" class=\"article_content__inline_image js_imageLightbox is-clickable\" data-author=\"Shutterstock\" data-caption=\"\" data-height=\"4480\" data-href=\"https:\/\/siol.net\/media\/img\/e6\/a3\/4b27afe3141b914a2310-mladi-delo-sluzba.jpeg\" data-width=\"6720\" loading=\"lazy\" src=\"\/media\/img\/07\/43\/e204d9bd133a33e9ed04-mladi-delo-sluzba.jpeg\" title=\"mladi, delo, slu\u017eba\"\/><\/p>\n<p> Foto: Shutterstock <\/p>\n<p>Nenazadnje pa se je pomembno tudi zavedati, da prihodnost ni boj med \u010dlovekom in tehnologijo, ampak\u00a0da bo umetna inteligenca spremenila na\u010din dela. Rutinske naloge bodo vse bolj avtomatizirane, medtem ko bodo \u010dlove\u0161ke ve\u0161\u010dine postajale vse bolj cenjene. Prihodnost torej pripada tistim, ki znajo sodelovati s tehnologijo, ne pa tekmovati z njo.<\/p>\n<p>Zato je namesto vpra\u0161anja &#8220;Ali mi bo UI vzela slu\u017ebo?&#8221; bolj smiselno vpra\u0161anje: &#8220;Katere stvari znam jaz, ki jih umetna inteligenca ne more nadomestiti?&#8221; Odgovor na to vpra\u0161anje pa naj bodo ve\u0161\u010dine in sposobnosti, zaradi katerih ste\u00a0nenadomestljivi.<\/p>\n<p>Preberite tudi:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Umetna inteligenca v zadnjih letih korenito spreminja trg dela. Orodja, kot so napredni klepetalni roboti in avtomatizirani sistemi,&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":47042,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[2692,124,1911,62,37,58,60,38,1643,16467,1396,2733,16468],"class_list":{"0":"post-47041","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-delo","9":"tag-ljubljana","10":"tag-mladi","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-sluzba","17":"tag-sposobnost","18":"tag-umetna-inteligenca","19":"tag-uspeh","20":"tag-vescine"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116342056852162353","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47041","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=47041"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47041\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/47042"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=47041"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=47041"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=47041"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}