{"id":47070,"date":"2026-04-03T18:17:09","date_gmt":"2026-04-03T18:17:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47070\/"},"modified":"2026-04-03T18:17:09","modified_gmt":"2026-04-03T18:17:09","slug":"umrl-je-dr-mihael-brencic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47070\/","title":{"rendered":"Umrl je dr. Mihael Bren\u010di\u010d"},"content":{"rendered":"

V starosti 58 let se je izteklo \u017eivljenje dr. Mihaela Bren\u010di\u010da, doktorja geolo\u0161kih znanosti in izrednega \u010dlana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<\/p>\n

Bil je\u00a0redni profesor za podro\u010dje geologije na Univerzi v Ljubljani, posve\u010dal se je zlasti hidrogeologiji, geologiji krasa, \u0161ir\u0161im\u00a0raziskavam\u00a0vode in zgodovini geologije.<\/p>\n

Doktoriral s tezo Hidrogeolo\u0161ka analiza velikih kra\u0161kih izvirov<\/p>\n

\"Prof.<\/p>\n

Prof. dr. Mihael Bren\u010di\u010d. FOTO: Jaka Babnik<\/p>\n

Rodil se je leta 1967 v Ljubljani. Leta 1987 je za\u010del s \u0161tudijem geologije na Oddelku za geologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo na univerzi v Ljubljani. Diplomiral je novembra 1992, zatem\u00a0se je izpolnjeval na Tehni\u010dni univerzi v Gradcu in na Mednarodnem centru za modeliranje podzemne vode v ukviru TU Delft.<\/p>\n

Znanstveni magisterij je opravil februarja 1997 na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehni\u0161ke fakultete (NTF) s tezo o recesiji kra\u0161kih izvirov in prav tam tudi doktoriral aprila 2000 s tezo Hidrogeolo\u0161ka analiza velikih kra\u0161kih izvirov.\u00a0<\/p>\n

\u017de leta 1993 se je zaposlil na Oddelku za hidrogeologijo In\u0161tituta za geologijo, geotehniko in geofiziko (IGGG), poznej\u0161ega Geolo\u0161kega zavoda Slovenije (GeoZS). Na slednjem je bil polno zaposlen do leta 2006. Kot asistent se je leta 2003 dopolnilno zaposlil na Oddelku za geologijo\u00a0NTF. Med letoma\u00a02006 in 2008 je svoj delovni \u010das delil med GeoZS in Oddelkom za geologijo NTF, leta 2008 pa se je na slednji polno zaposlil. Od takrat je z GeoZS sodeloval\u00a0v njihovi programski skupini Podzemne vode in geokemija.<\/p>\n

Na Oddelku za geologijo NTF je predaval na vseh treh stopnjah \u0161tudija in bil\u00a0mentor \u0161tevilnim diplomantom, magistrantom in enajstim doktorandom. Gostoval je na univerzah in raziskovalnih ustanovah v Gradcu, Budimpe\u0161ti, Granadi, Beogradu, Moskvi in v Lizboni.<\/p>\n

Anga\u017ema na \u0161irokem podro\u010dju hidrogeologije<\/p>\n

Njegovo znanstveno in strokovno delo je seglo na \u0161iroko podro\u010dje hidrogeologije, vede o podzemnih vodah, poudarjajo na SAZU. Ukvarjal se je tudi z \u0161ir\u0161imi vpra\u0161anji vodnega kroga in vode na sploh. Osrednje tori\u0161\u010de njegovih raziskav je bila klasi\u010dna hidrogeologija, predvsem dinamika podzemne vode v razli\u010dnih poroznih medijih, tok vode proti vodnjakom, nalivalni poizkusi, za\u0161\u010dita virov pitne vode, analize tveganja za onesna\u017eenje podzemne vode, \u0161tudije transporta onesna\u017eeval v vodonosnikih in regionalni tok podzemne vode. Pomemben del njegovih hidrogeolo\u0161kih raziskav je bila tudi hidrogeokemija, kjer se je ukvarjal z izotopsko geokemijo vodnega kroga, podzemnimi vodami in padavinami, kot vhodnimi parametri napajanja podzemnih vod ter izotopsko geokemijo snega in ledu.<\/p>\n

Pomembno je tudi njegovo delovanje na podro\u010dju raziskav krasa, predvsem hidrogeologije krasa, speleogeneze, geomorfologije ter terminologije. Z raziskavami je segel tudi na podro\u010dje aplikacije statistike v vedah o vodnem krogu in o Zemlji, sem sodijo dela na podro\u010dju analize (neenakomernih) \u010dasovnih vrst, kategori\u010dnih \u010dasovnih vrst, modeli rasti, porazdelitvena analiza ter nedolo\u010deni sistemi ena\u010db. Posve\u010dal se je tudi zgodovini razvoja geologije in drugih naravoslovnih ved.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Javna agencija za raziskovanje RS<\/p>\n

Ve\u010d let vodil hidrogeolo\u0161ke raziskave Karavank<\/p>\n

Kot \u0161e opozarja portal SAZU, velik del njegovih dose\u017ekov sega na podro\u010dje strokovno aplikativnega ter projektantskega dela. Mednje se uvr\u0161\u010da oskrba s pitno vodo, za\u0161\u010dita vodnih virov, obratovalni monitoringi podzemne vode, problematika odlagali\u0161\u010d odpadkov in projekti odvodnje geotehni\u010dnih objektov. Ve\u010d let je vodil hidrogeolo\u0161ke raziskave Karavank, na podlagi katerih sta republiki Avstrija in Slovenija razglasili skupno \u010dezmejno telo podzemne vode, eno prvih tak\u0161nih teles v Evropi.<\/p>\n

Na podlagi rezultatov svojega in\u017eenirskega dela je sodeloval pri pripravi podro\u010dne zakonodaje o podzemni vodi; je soavtor zakonodaje s podro\u010dja vodovarstvenih obmo\u010dij, odvodnje padavinske vode s cest in obratovalnih monitoringov podzemne vode. Udele\u017een je bil pri \u0161tevilnih javnih razpravah o varovanju virov pitne vode in s tem povezanimi zakonodajnimi pobudami.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V starosti 58 let se je izteklo \u017eivljenje dr. Mihaela Bren\u010di\u010da, doktorja geolo\u0161kih znanosti in izrednega \u010dlana Slovenske…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":47071,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[11202,16471,16472,37,38,2494,584,64,63],"class_list":{"0":"post-47070","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-geologija","9":"tag-mihael-brecic","10":"tag-sazu","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-slovo","14":"tag-smrt","15":"tag-svet","16":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116342151137725442","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47070","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=47070"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47070\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/47071"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=47070"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=47070"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=47070"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}