{"id":47139,"date":"2026-04-03T19:26:10","date_gmt":"2026-04-03T19:26:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47139\/"},"modified":"2026-04-03T19:26:10","modified_gmt":"2026-04-03T19:26:10","slug":"spela-skulj-in-leto-1982-premislek-o-tem-kako-zakon-vzajemnega-ucinka-oblikuje-nas-svet","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47139\/","title":{"rendered":"\u0160pela \u0160kulj in leto 1982: premislek o tem, kako zakon vzajemnega u\u010dinka oblikuje na\u0161 svet"},"content":{"rendered":"

Umetni\u010din projekt 1982 danes odpirajo v Galeriji P74.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Video
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVideo predstavlja del kineti\u010dne skulpture, ki deluje po principu veri\u017ene reakcije \u2013 vsak od vklju\u010denih elementov torej narekuje premik naslednjega. Z dovoljenjem Galerije P74<\/p>\n

Razstava, ki jo odpirajo danes ob 19.00 in bo na ogled do 23. aprila, je sestavljena iz dveh delov \u2013 iz kineti\u010dne skulpture in instalacije, ki vklju\u010duje participatorne elemente. Obe postavitvi pripovedujeta o razli\u010dnih vsebinah, ki pa jim je skupen premislek o kavzalni povezanosti dogodkov. Umetnico v retrospektivnem pogledu, ki jo vodi do leta njenega rojstva do danes zanima zakon vzajemnega u\u010dinka, akcije-reakcije, eden temeljnih fizikalnih zakonov, ki pa ga sama aplicira na premik dru\u017ebe, \u010dloveka in narave.<\/p>\n

Leto 1982<\/p>\n

Leta 1982 se je zgodilo marsikaj, nekateri dogodki so za razvoj sveta prelomni, drugi skoraj mimobe\u017eni, celo povsem individualni, a lahko enako vplivni. Tisto leto so odkrili prvi ra\u010dunalni\u0161ki virus, v Nem\u010diji so izdelali prvi kompaktni CD-predvajalnik, prvi\u010d je poletelo letalo Boeing 757. A to je bilo tudi leto za\u010detka in konca falklandske vojne, z vdorom Izraela v ju\u017eni Libanon se je za\u010dela libanonska vojna. Mehika je sporo\u010dila, da ne more odpla\u010dati zunanjih dolgov, kar je spro\u017eilo dol\u017eni\u0161ko krizo, ki se je z naglico raz\u0161irila po Latinski Ameriki. Zgodil se je najdalj\u0161i lunin mrk v dvajsetem stoletju \u2013 delni traja 236 minut, popolni pa 106 minut. Kitajska je kot prva dr\u017eava presegla \u0161tevilo prebivalstva ene milijarde. V ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Teksas so prvi\u010d izvedli usmrtitev z injekcijo. Za posledicami prometne nesre\u010de je umrla mona\u0161ka princesa Grace Kelly.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tKaj je tisto, kar neizogibno podedujemo<\/a><\/p>\n

Vsak dogodek pogojuje drugega<\/p>\n

V 1982 je bila tudi nogometna tekma, s katero je hrva\u0161ki klub Dinamo Zagreb postal prvak SFRJ-ja. Umetnica posnetek gola s tekme vklju\u010di v kineti\u010dno skulpturo, ki deluje po principu veri\u017ene reakcije \u2013 vsak od vklju\u010denih elementov torej narekuje premik naslednjega. Ta posnetek uporabi po principu populisti\u010dnega pripomo\u010dka, da lahko govorimo o trenutnem dogajanju v svetu. “Izrael napade Gazo, Izrael napade Iran, Iran napade Izrael, Amerika napade Iran … Kaj sledi? \u010ceprav kot posamezniki posku\u0161amo delovati kar se da funkicionalno in smiselno, se v svetu stalno sre\u010dujemo z nesmisli. Z dejanji sicer posku\u0161amo ustvariti prostor za pozitivne spremembe, kljub temu pa te poskuse (najve\u010dkrat) lahko ozna\u010dimo zgolj kot stvari, ki jih po\u010dnemo, da se po\u010dutimo bolje,” so ob razstavi zapisali v galeriji.<\/p>\n

Umetnica, ki glavnino svojega ustvarjanja uresni\u010duje v medijih fotografije, videa in instalacije, ves \u010das eksperimentira, \u0161iri znanja in spaja razli\u010dne medije, v projektu 1982 s tak\u0161nim spojem nadaljuje predhodni premislek o iskanju lastnih korenin (spomnimo se na projekt Te\u017ea zapu\u0161\u010dine, 2022) ter se sku\u0161a umestiti v svet, v katerem \u017eivi.<\/p>\n

\u0160pela \u0160kulj (1982) je vizualna umetnica, ki ustvarja v polju sodobne fotografije in videa. Ve\u010dkrat obravnava temo ekologije in nepovratnega vpliva \u010dloveka na okolje, pri \u010demer zagovarja posthumanisti\u010dni pogled na svet, skozi katerega raziskuje vpra\u0161anje samote in ob\u010dutke nesmiselnosti \u010dlove\u0161kega obstoja v sodobnem svetu. Svoja dela je predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, med drugim v Moderni galeriji, Galeriji P74, Galeriji Photon, +MSUM, Centralni postaji Maribor, AQ Galeriji v Celju in Chef d\u2019Oeuvre v Osaki na Japonskem. Je dvakratna izbranka nate\u010daja Druga\u010dni svetovi: Mlada sodobna fotografija (2014, 2017) in zmagovalka nate\u010daja za fotoknjigo galerije Photon (2016) ter dvakratna nominiranka za nagrado skupine OHO (2019, 2022). Poleg avtorskega dela deluje tudi kot oblikovalka svetlobe v gledali\u0161\u010du. \u017divi in dela v Ljubljani.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Umetni\u010din projekt 1982 danes odpirajo v Galeriji P74. Oglas Video predstavlja del kineti\u010dne skulpture, ki deluje po principu…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":47140,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,16501,2374,62,37,58,60,38,16502,115],"class_list":["post-47139","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-galerija-p74","tag-razstave","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spela-skulj","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116342422517948303","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47139","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=47139"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47139\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/47140"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=47139"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=47139"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=47139"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}