\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"Serrano](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/67032178.jpg\" "\\"Serrano")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tSerrano Puig je \u010dlanica Komunisti\u010dne stranke, kar sicer ni pogoj za kandidaturo za polo\u017eaj v parlamentu. Foto: Osebni arhiv<\/p>\n
Bi lahko za za\u010detek predstavili razmere na Kubi skoraj tri mesece po tem, odkar je dr\u017eava prenehala prejemati gorivo (pogovor smo opravili pred prihodom ruskega tankerja z nafto na za\u010detku tedna, op. a.)? Kak\u0161ne so posledice ameri\u0161ke blokade goriva za vsakdanje \u017eivljenje?
Stanje je kriti\u010dno. Glede na sociolo\u0161ke raziskave, ki jih opravljajo moji kolegi na univerzi v Havani in v drugih raziskovalnih centrih, gre za t. i. polikrizo oziroma ve\u010dkratno krizo, kombinacijo u\u010dinkov na ljudi. Dolgoro\u010dne posledice ameri\u0161ke zapore Kube, ki traja ve\u010d kot 60 let, so seveda ustvarile zelo te\u017eke razmere za ljudi, a Kubi je v razli\u010dnih obdobjih njenega zgodovinskega procesa uspelo izvajati javne politike in organizirati razvojne programe, ki so veliko dosegli na podro\u010dju \u010dlove\u0161kega razvoja, kot so recimo brezpla\u010dno zdravstvo, brezpla\u010dno izobra\u017eevanje za vse na Kubi, \u0161iroka dostopnost izobrazbe do univerzitetne, tudi podiplomske stopnje, visoka stopnja varnosti ljudi. V \u010dasu revolucionarnega procesa od leta 1959 naprej je uspelo kubanski dr\u017eavi razviti industrije, tehnologije, proizvodna sredstva, ki slu\u017eijo prebivalcem. V devetdesetih letih, v \u010dasu posebnega obdobja, ko smo se soo\u010dali z razpadom sovjetskega bloka, je za\u010dela Kuba uvajati veliko sprememb na\u0161ega gospodarskega modela. Dr\u017eavna, javna last je bila sicer ve\u010dinska, obenem pa smo videli potrebo po odpiranju gospodarskega modela za javni sektor. Trenutno ta sektor predstavlja ve\u010dji del vseh gospodarskih entitet. Imamo majhna podjetja, samozaposlene delavce, veliko zadrug, projektov lokalnega razvoja, kjer gre za dru\u017ebenokoristno podjetni\u0161tvo, in razli\u010dne tipe lastni\u0161tva. Ta kombinacija tipov lastni\u0161tva pomaga pri spopadanju s krizo. Eden od ciljev ameri\u0161ke zapore je prepre\u010diti dostop kubanske dr\u017eave do mednarodnega finan\u010dnega sistema, mednarodnih trgov, sredstev in posojil. Nismo del mednarodnega finan\u010dnega sistema. Svet je v krizi zaradi razli\u010dnih pojavov. Po \u010dasu covida so morale na\u0161a dr\u017eava in \u0161tevilne druge dr\u017eave, \u0161e posebej tiste v razvoju, vlo\u017eiti na\u0161a rezervna sredstva za spopadanje s te\u017eavami, ki jih je povzro\u010dil covid. Ob vsem tem so nas prizadeli orkani in u\u010dinki podnebnih sprememb, kar je \u0161kodovalo \u017eivljenjskim pogojem na \u0161tevilnih podro\u010djih, predvsem na vzhodu dr\u017eave. Konec lanskega leta je bil ta del mo\u010dno prizadet, \u0161e posebej najranljivej\u0161e skupnosti. Skoraj vsi domovi so bili prizadeti, uni\u010deni, mo\u010dno je bilo prizadeto tudi kmetijstvo, izgubili smo veliko nasadov, od katerih so ljudje veliko pri\u010dakovali. Torej, do\u017eiveli smo veliko stvari, ki so vplivale na na\u0161o kakovost \u017eivljenja, povrhu tega pa se je ameri\u0161ka administracija odlo\u010dila onemogo\u010diti dostop do goriva. Z Venezuelo, ki je bila na\u0161a glavna bratska dr\u017eava, smo imeli zgodovinsko sodelovanje na razli\u010dnih podro\u010djih, po napadu nanjo pa se je vse to kon\u010dalo. To, predvsem nezmo\u017enost prejemanja venezuelske nafte, ogro\u017ea na\u0161a \u017eivljenja. \u017divljenja ljudi so te\u017eka, vsi trpijo, ne glede na to, ali ste otrok, odrasel ali starej\u0161i \u010dlovek. Vsi sku\u0161ajo pre\u017eiveti.<\/p>\n
S Kube prihajajo poro\u010dila, da ljudje ne morejo kuhati hrane ali je hladiti v hladilnikih, bolni\u0161nice ne morejo opravljati kirur\u0161kih posegov. Kaj so najhuj\u0161e te\u017eave, s katerimi se spopadate?
Primanjkuje hrane, zdravil, ote\u017een je dostop do storitev, ki so odvisne od prevoza. Na Kubi imamo recimo zelo dober program skrbi za ljudi, ki potrebujejo dializo. Vsaka bolni\u0161nica ima nekaj taksijev, katerih vozniki poznajo vsakega bolnika, ki ga morajo iti iskat na dom in pripeljati v bolni\u0161nico, nato nanje nekaj ur po\u010dakati ter jih po postopku odpeljati nazaj domov. Pomislite, koliko goriva potrebujemo samo za ta program, ki je zdaj ogro\u017een. Ti bolniki so ogro\u017eeni. \u0160tevilni ne morejo priti do bolni\u0161nic. Tudi zdravstveno osebje, zadol\u017eeno za oskrbo teh bolnikov, ne more priti do bolni\u0161nic, saj ve\u010dinoma \u017eivi dale\u010d od obmo\u010dij, kjer so velike bolni\u0161nice in poliklinike. To je en primer, ki ga lahko omenim. Ljudje \u010dakajo v vrstah pred bankami, da pride elektrika, da lahko dvignejo denar. \u010ce nimajo gotovine, ne morejo pla\u010dati vseh storitev, hrane, prevoza, vseh dobrin, ki jih potrebujejo. \u0160e en zelo pomemben primer so porodi. \u010ceprav smo naredili izjemne stvari na podro\u010dju re\u0161evanja \u017eivljenj tako na Kubi kot v tujini, se zdaj v \u010dasu elektri\u010dnih mrkov ne da zagotavljati pre\u017eivetja matere in otroka. Zdravniki in medicinske sestre potrebujejo naprave, ki delujejo na elektriko, da posege opravijo na najvi\u0161ji ravni. Vse to se zdaj dogaja na Kubi in resni\u010dno \u010dutimo posledice blokade nafte. Veliko ljudi na Kubi kuha na elektriko, \u0161tevilne skupnosti pa je \u017ee dolgo nimajo. Zamislite si, da ve\u010d kot 34 ur ne morete ni\u010desar skuhati, ker ni elektrike. To je genocid, mno\u017ei\u010dno pobijanje ljudi, zgolj zato, ker \u017eivimo na Kubi, v dr\u017eavi, ki se je odlo\u010dila, da si sama izbere svoj politi\u010dni sistem.<\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica V zadnjih letih je bila Kuba prisiljena hitreje prehajati na obnovljive vire energije, predvsem na son\u010dno energijo. Kako pomembni so ti viri zdaj, tako za prebivalstvo kot gospodarstvo? Kak\u0161ne so zmo\u017enosti vlade pri spopadanju s krizo tak\u0161ne razse\u017enosti? Kateri so glavni ukrepi, ki jih sprejema? \u010ce imate na dan le dve uri elektrike, pri tem pa ne spremljate javnih medijev in dobivate informacije le prek dru\u017ebenih omre\u017eij od desni\u010darskih mnenjskih voditeljev in organizacij, boste seveda mislili, da je dr\u017eava oziroma vlada kriva za vse va\u0161e trpljenje.<\/p>\n Kenia Serrano Puig<\/p>\n Kako pa se odzivajo ljudje? Krivijo za krizo oblasti, kako ka\u017eejo svoje nezadovoljstvo? \t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\tKuba se spopada z uni\u010dujo\u010dimi posledicami ameri\u0161ke ve\u010ddesetletne zapore. Prizor iz Havane. Foto: EPA<\/p>\n ZDA so do Kube odkrito sovra\u017ene, vseeno pa potekajo pogovori med vladama obeh dr\u017eav. Kaj si lahko Kuba sploh obeta od pogovorov s Trumpovo administracijo? Prej ste omenili posledice ameri\u0161ke agresije na Venezuelo, predvsem glede dostopa Kube do venezuelske nafte. Sta imeli ta agresija in ugrabitev Nicolasa Madura \u0161e kak\u0161ne druge posledice? \t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\tPrihod mednarodnega konvoja Na\u0161a Amerika s humanitarno pomo\u010djo na Kubo. Konvoj predstavlja tudi sporo\u010dilo politi\u010dne podpore in izraz mednarodne solidarnosti s Kubo. Foto: EPA<\/p>\n Trumpova administracija je odkrita v svojih imperialisti\u010dnih namerah glede Latinske Amerike, zvenijo kot iz 19. stoletja, ko pravijo, da bi morala biti celotna zahodna polobla njihova in pod nadzorom ZDA. Washington se je lani vme\u0161al v volitve v Hondurasu, ugrabili so venezuelskega voditelja, grozijo Kolumbiji in Mehiki. Je trenutna situacija za Kubo kaj nevarnej\u0161a, kot je bila v preteklih letih? ZDA so s Kubo obsedene vse od revolucije leta 1959. Kak\u0161na Kuba bi bila sploh sprejemljiva za ZDA? Rekla bi, da si \u017eelijo nekak\u0161no kombinacijo Portorika in Haitija. Radi bi dr\u017eavo, ki je podrejena politi\u010dnemu sistemu ZDA, nekak\u0161no kolonizirano dr\u017eavo, protektorat, ki bi bil popolnoma odvisen od ameri\u0161kih pravil in ki bi vse blago prejemal od ZDA.<\/p>\n Kenia Serrano Puig o \u017eeljah ZDA glede Kube<\/p>\n Obama je bil na neki na\u010din prisiljen v spremembo politike do Kube zaradi regionalnega pritiska, zaradi regionalne osamitve Washingtona glede vpra\u0161anja Kube. Kak\u0161ne mo\u017enosti vidite, da bi dr\u017eave v regiji vplivale na ameri\u0161ko politiko do Kube? \t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Kube ne bodo nikoli priznali kot demokrati\u010dne, dokler ne bo kapitalisti\u010dna”<\/a><\/p>\n
To je ena glavnih strategij za spremembo energetskih vzorcev na\u0161e dr\u017eave. Kuba je \u017eelela to dose\u010di \u017ee v devetdesetih, a so se razmere spremenile. Takrat smo imeli nekaj svoje nafte, ki pa ni zelo dobre kakovosti, in lahko smo uva\u017eali nafto iz Venezuele. Za\u010deli smo kombinirati na\u0161e lastno gorivo in tisto, ki smo ga kupili od Venezuele, in mislim, da na nekaterih podro\u010djih nismo dovolj hitro spreminjali vzorcev na\u0161e porabe energentov, saj smo mislili, da imamo stabilno dobavo energentov. In to je bilo res, bili smo zelo uspe\u0161ni pri kombiniranju goriva, biogoriva, vetrne in son\u010dne energije. Zdaj \u0161tevilne skupnosti \u017eelijo namestiti son\u010dne celice. Vse poliklinike na Kubi imajo son\u010dne celice, tako da imajo obmo\u010dje, kjer lahko obravnavajo nujne primere, kar je pozitivna stvar v celotni negativni situaciji.<\/p>\n
Vlada je dnevno v stiku z ljudmi, ki jim posku\u0161a razlo\u017eiti trenutno krizo. Obstaja obse\u017ena medijska kampanja zoper kubansko vlado, ki se jo sku\u0161a prikazati kot nezmo\u017eno spopasti se s krizo. Obstajajo uradni ameri\u0161ki dokumenti, ki trdijo, da je treba med kubanskim ljudstvom ustvariti prepri\u010danje, da vse slabe stvari, ki vplivajo na \u017eivljenja Kubancev, izhajajo iz slabega delovanja vlade. A gre za kombinacijo razlogov. Trenutna kubanska vlada vlaga veliko truda. Ministri vsak dan pojasnjujejo, kaj po\u010dnejo, recimo na podro\u010dju ustvarjanja prilo\u017enosti za tuje vlagatelje in Kubance, ki \u017eivijo v tujini, kar je nekaj, \u010desar lokalne oblasti in vlada prej niso spodbujale. Zdaj pa se daje poudarek temu, da se kubanska diaspora vrne in sodeluje pri iskanju re\u0161itve te polikrize. Ob tem vlada obiskuje kraje, kjer so ljudje najbolj prizadeti, skupnosti, ki jih je orkan mo\u010dno prizadel, Guantanamo, Santiago de Cuba in drugje. Tam je videti civilno za\u0161\u010dito in predstavnike vlade, narodne skup\u0161\u010dine in Komunisti\u010dne stranke Kube, ki dajejo vse od sebe, da re\u0161ujejo te\u017eave. Tako so denimo v uradnih poslopjih nastanili dru\u017eine, ki so izgubile dom. Vlada tudi skrbi za hitro razdeljevanje pomo\u010di, ki jo prejemamo. Veliko pomo\u010di smo prejeli od razli\u010dnih dr\u017eav, zgodovinskih prijateljev Kube, pa tudi od posameznikov in civilne dru\u017ebe iz drugih dr\u017eav, ki so zbirali hrano, naprave, ki delujejo brez elektrike, in drugo, da bi nam olaj\u0161ali \u017eivljenja. \u017divim v stari Havani, sicer zelo turisti\u010dnem delu mesta, kjer sem del projekta, ki vsak dan pomaga 150 ljudem. Delimo zdravila, hrano, razli\u010dne naprave, kar prejemamo od razli\u010dnih dr\u017eav in ljudi. Vse to po\u010dnemo v koordinaciji z oblastmi.<\/p>\n
Veliko ljudi krivi vlado. A rada bi pojasnila, \u010de imate na dan le dve uri elektrike, pri tem pa ne spremljate javnih medijev in dobivate informacije le prek dru\u017ebenih omre\u017eij od desni\u010darskih mnenjskih voditeljev in organizacij, boste seveda mislili, da je dr\u017eava oziroma vlada kriva za vse va\u0161e trpljenje. Na drugi strani pa smo v skupnostih razvili ozave\u0161\u010denost o realnosti Kube in resni\u010dnih razlogih, zakaj trpimo. Prvi razlog je ameri\u0161ka zapora, ki traja \u017ee skoraj 70 let, v zadnjih treh mesecih pa so prekinili vso dobavo goriva. V na\u0161i skupnosti smo razvili mre\u017eo vzajemne pomo\u010di, pripravljamo hrano za vse \u010dlane skupnosti vsaj dva dni na teden in tudi vsaki\u010d, ko organiziramo \u0161portne dejavnosti ali delavnice za otroke in najstnike trikrat na teden, razdeljujemo hrano vsem sodelujo\u010dim. Opa\u017eam \u0161irjenje projektov, ki zdru\u017eujejo prizadevanja na ravni skupnosti, da skupaj najdemo re\u0161itev. Ne gre samo za materialne vire, ampak tudi za spodbujanje deljenja znanja. Veliko ljudi je \u017eivelo v drugih dr\u017eavah, v Angoli, v dr\u017eavah Latinske Amerike, kjer so bili soo\u010deni s podobnimi razmerami. Kubanci so bili na \u0161tevilnih obmo\u010djih, kjer primanjkuje storitev, kot prostovoljci, zdravniki, \u0161portni trenerji, profesorji. In te izku\u0161nje pomagajo pri spopadanju s krizo. U\u010dimo se od drugih skupnosti, u\u010dimo se drug od drugega, ob tem pa se z visoko politi\u010dno ozave\u0161\u010denostjo zavedamo, da re\u0161itev za Kubo ni zunanje vme\u0161avanje, ampak je odvisna od nas samih. To izhaja iz koncepta, ki ga je razvil Fidel, na\u0161 zgodovinski voditelj, ki je dejal, da revolucija pomeni, da se zana\u0161amo na na\u0161 lastni trud in da i\u0161\u010demo na\u0161e lastne re\u0161itve.<\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
Glede na uradne izjave sku\u0161ajo najprej dolo\u010diti podro\u010dja, za katera mislimo, da predstavljajo najve\u010dje te\u017eave, nato pa poiskati mogo\u010de re\u0161itve skozi dialog in sodelovanje, da bi uredili vpra\u0161anja, ki zadevajo obe strani. Ve\u010d podrobnosti o pogovorih sicer nimam, a imam 52 let, spremljala sem odnose med Kubo in ZDA in spomnim se, ko je potekal zelo pomemben proces dialoga z Obamovo administracijo. Zaradi tiste pripravljenosti na pogovor in iskanje re\u0161itev ali vsaj zbli\u017eanja stali\u0161\u010d do nekaterih vpra\u0161anj smo dosegli veliko izbolj\u0161av. Kot profesorica na univerzi v Havani sem videla, kako smo lahko sodelovali na \u0161tevilnih podro\u010djih, pri raziskavah, akademski izmenjavi. Veliko Kubancev je lahko obiskalo ameri\u0161ke univerze in obratno, veliko Ameri\u010danov je lahko obiskalo Kubo in to je nekaj, za kar mislim, da lahko spet naredimo. Nikakr\u0161ne blokade namre\u010d ne bi smele obstajati za znanje in ideje ljudi. Trenutni dialog bi se moral nadaljevati in obravnavati vpra\u0161anja, ki resni\u010dno vplivajo na na\u0161a vsakdanja \u017eivljenja, tako na Kubi kot v ZDA. Pomislite, koliko Kubancev se je zgodovinsko izselilo v ZDA, tam \u017eivi ogromna kubanska skupnost, ki kljub ideolo\u0161kim opredelitvam \u2013 lahko so proti ali za kubansko revolucijo \u2013 ve\u010dinoma \u017eelijo normalne odnose med Kubo in ZDA. Pozdravljam to, da se vladi in strokovnjaki pogovarjajo in i\u0161\u010dejo mo\u017enosti za izbolj\u0161ave. To res potrebujemo.<\/p>\n
Te posledice so \u0161tevilne. Najpomembnej\u0161a se ti\u010de tega, da so ZDA venezuelskim oblastem vsilile odlo\u010ditev, ki je, kot ka\u017ee, onkraj njihovega nadzora, in sicer da venezuelska dr\u017eava ne more ve\u010d dobavljati goriva Kubi, \u010deprav je o tem sklenjen zakonit sporazum v okviru zavezni\u0161tva ALBA (Bolivarsko zavezni\u0161tvo ljudstev na\u0161e Amerike). Venezuelska nafta je bila zelo pomembna za \u0161tevilne dr\u017eave karibskega obmo\u010dja, ne samo za Kubo. Kuba pa je Venezueli nudila zdravstvene storitve in prenos tehnologije, obe dr\u017eavi pa sta tudi sodelovali v \u0161tevilnih programih agencij Zdru\u017eenih narodov na podro\u010dju razvoja afri\u0161kih dr\u017eav. \u0160tevilni ljudje iz Afrike, z zelo nerazvitih obmo\u010dij, so lahko v okviru tega sodelovanja dobili \u0161tipendije in \u0161li na univerze, pridobili poklicno izobrazbo na Kubi in v Venezueli. Veliko ljudi iz Latinske Amerike, s Karibov in iz Afrike je bilo dele\u017eno koristi programa, ki sta ga Fidel in Chavez (Hugo Chavez, nekdanji venezuelski predsednik, op. a.) poimenovala \u010cude\u017e. V okviru tega programa je na tiso\u010de, milijone ljudi lahko opravilo operacije o\u010di, gre za ljudi, ki niso mogli dostojanstveno \u017eiveti, saj zaradi te\u017eav z o\u010dmi niso mogli brati in izvajati drugih opravil. To delo kubanskih in venezuelskih zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v zdravstvenih centrih po Latinski Ameriki, Karibih in Afriki ter tehnologija, ki so jo lahko tam namestili, sta bila plod tega zelo dobrega sodelovanja Kube in Venezuele, ki sta ga zagnala Fidel Castro in Hugo Chavez. Ko re\u010dejo “niti ene kaplje nafte Kubi od Venezuele” in prekinjajo razli\u010dne oblike sodelovanja, ki smo ga imeli, ter nam jemljejo vire, ne vplivajo samo na na\u0161a \u017eivljenja, ampak tudi na internacionalizem.<\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
Omenjate primere strategije ZDA za zamenjave oblasti na \u0161tevilnih obmo\u010djih po svetu, \u0161e posebej na na\u0161i celini. To je za nas nevarno, ne podcenjujemo mo\u017enosti, da bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi Kubi. Ne pozabite, da so ZDA vlo\u017eile milijone dolarjev za ustvarjanje internih skupin, ki sledijo smernicam, ki so jih vzpostavile razli\u010dne ameri\u0161ke vlade, naj bodo republikanske ali demokratske. Zgodovinsko so vse sku\u0161ale uni\u010diti kubansko revolucijo. Zdaj vidijo razli\u010dne politi\u010dne spremembe na desno v ve\u010d latinskoameri\u0161kih dr\u017eavah in \u010dakajo na propad kubanskega procesa. \u010ce mislijo, da se bo to zgodilo kot posledica splo\u0161ne nagnjenosti v Latinski Ameriki, se s tem ne bi strinjala. Kuba je v \u0161estdesetih letih 20. stoletja pre\u017eivela poskus skoraj popolne osamitve revolucije. Ameri\u0161ke zvezne dr\u017eave so mno\u017ei\u010dno prekinjale odnose s Kubo, ohranili smo jih samo z Mehiko. Kuba pa je vseeno nadaljevala in zaradi diplomatske revolucionarne ofenzive imamo odnose z ve\u010d kot 100 dr\u017eavami po svetu in veleposlani\u0161tva v ve\u010d kot 70 dr\u017eavah. Na Kubi ima ve\u010d kot 60 dr\u017eav diplomatska predstavni\u0161tva. \u010ce sku\u0161ajo osamiti Kubo in ustvariti vtis, da smo na koncu revolucionarnega procesa, glede tega ne bi bila tako optimisti\u010dna.<\/p>\n
Rekla bi, da si \u017eelijo nekak\u0161no kombinacijo Portorika in Haitija. Radi bi dr\u017eavo, ki je podrejena politi\u010dnemu sistemu ZDA, nekak\u0161no kolonizirano dr\u017eavo, protektorat, ki bi bil popolnoma odvisen od ameri\u0161kih pravil in ki bi vse blago prejemal od ZDA. Ne \u017eelim re\u010di, da blago, ki prihaja iz ZDA, na splo\u0161no ni kakovostno, ampak da \u017eelijo na Kubi zdaj ponoviti to, kar se je dogajalo v petdesetih letih, pred revolucijo. Vsa glavna podjetja in vse glavne storitve, elektrika, voda, industrija sladkornega trsa, vse to je bilo v domeni ameri\u0161kih podjetij. To bi radi ponovili. Vsa ta retorika o tem, kako bi nam dovolili, da se sami odlo\u010damo, ni resni\u010dna. Od kubanskega ljudstva ne pri\u010dakujejo, da bi bil protagonist. Donald Trump je ravno dejal, da mu bo v \u010dast “prevzeti” Kubo. Poglejte jezik, izraze, ki jih ta administracija uporablja glede Kube. Kubo je ozna\u010dila za “neobi\u010dajno in izjemno gro\u017enjo” za dr\u017eavno varnost ZDA. Bodo Kubancem res zagotovili mir, svobodo, demokracijo, nekaj, kar odrekajo svojim lastnim ljudem? Ne bi rekla.<\/p>\n
Kuba je vedno sodelovala z vsemi \u010dlanicami ZN-a ne glede na njihov gospodarski ali politi\u010dni sistem. Kuba je s \u0161tevilnimi dr\u017eavami po svetu vzpostavila dolgoro\u010dne odnose in njihovi voditelji in predstavniki razli\u010dnih sektorjev lahko realisti\u010dno ocenijo, kaj po\u010dne Kuba, in to primerjajo z analizami in poro\u010dili, ki jih proizvajajo ZDA. ZDA zdaj napadajo na\u0161e zdravstvene brigade v \u0161tevilnih dr\u017eavah in zanje trdijo, da so nekak\u0161na oblika sodobnega su\u017eenjstva, a zelo preprosto je ugotoviti, da je to popolna la\u017e. \u010ce greste na odro\u010dna obmo\u010dja v veliko dr\u017eavah, boste tam na\u0161li kubanske zdravnike, kubanske medicinske sestre in drugo osebje. Delajo na obmo\u010djih, kamor se doma\u010di zdravniki ne odpravijo. Zato bo vsaka ameri\u0161ka administracija \u0161e naprej dele\u017ena mednarodnega pritiska, kljub politi\u010dnim spremembam, ki smo jim pri\u010da v na\u0161i regiji. Res je, da se desni\u010darska ideologija \u0161iri v ve\u010d dr\u017eavah, a Kuba ne vzpostavlja zavezni\u0161tev samo z istomisle\u010dimi vladami. Zavezni\u0161tva smo vzpostavljali, upo\u0161tevajo\u010d razli\u010dne vidike in skupne interese z drugimi dr\u017eavami. V \u010dasu covida smo recimo poslali zdravnike v Italijo. Nismo spra\u0161evali, kak\u0161na je ideologija ljudi, bolnikov. Z italijansko vlado smo sklenili zelo dober sporazum, v skladu s katerim smo poslali zdravnike tja, kjer lokalni zdravstveni sistem ni bil zmo\u017een skrbeti za lastno prebivalstvo. Trenutno je karibski, latinskoameri\u0161ki, mednarodni kontekst druga\u010den, kot je bil v \u010dasu Obamove administracije, a mislim, da velika ve\u010dina Ameri\u010danov \u017eeli imeti normalne odnose, tako kot velika ve\u010dina kubansko-ameri\u0161ke skupnosti in kubanske diaspore po svetu. Svet potrebuje dostop do kubanskih dose\u017ekov na podro\u010dju biotehnologije v boju proti razli\u010dnim boleznim, sladkorni bolezni, covidu. Lahko bi imeli obojestranske koristi.<\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n