Aktivisti svarijo pred katastrofalnimi posledicami sanacijskih posegov.<\/p>\n
Okoljska iniciativa Balkan River Defence<\/a> je na Facebooku izpostavila slabo stanje\u00a0Savinje po poplavah avgusta 2023<\/a> in po poznej\u0161ih sanacijskih posegih. V okoljski iniciativi so\u00a0po ogledu celotnega toka Savinje od Logarske doline do soto\u010dja s Savo izpostavili, da se je reka<\/a> na \u0161tevilnih odsekih “prelevila v kanal” in da je dolina postala “najbolj\u0161i primer najslab\u0161e urbanizacije obre\u010dnega prostora”.<\/p>\n Posebej so izpostavili odseke pod Lu\u010dami, pod Ljubnim ob Savinji, dolvodno od Mozirja ter obmo\u010dje Braslov\u010d. Opozarjajo na obse\u017ene regulacije struge, odstranjevanje obre\u017ene vegetacije, kamnomete, utrjevanje bre\u017ein in po njihovem mnenju pretirano tehni\u010dne posege, ki naj bi dolgoro\u010dno lahko celo pove\u010dali poplavna tveganja dolvodno, zlasti za Celje.<\/p>\n Sanacija po poplavah<\/p>\n Po poplavah avgusta 2023 so se na Savinji in njenih pritokih izvajali interventni ukrepi ter kasneje sanacijski programi. Na Direkciji RS za vode (DRSV) pravijo, da so\u00a0interventna dela\u00a0potekala skladno z dolo\u010dbami Zakona o vodah<\/a>, izvajal jih je koncesionar kot izvajalec obvezne dr\u017eavne gospodarske javne slu\u017ebe, pod vodstvom in nadzorom DRSV. Ta dela so zaradi obse\u017enosti dogodkov potekala do junija 2024. Po zaklju\u010dku interventnih ukrepov je DRSV pristopila k pripravi in izvajanju sanacijskih programov, “skladno z veljavno zakonodajo ter ob upo\u0161tevanju predpisov s podro\u010dja urejanja voda in ohranjanja narave”, trdijo. Sanacija<\/a> pa poteka \u0161e danes.<\/p>\n Slabo stanje Savinje med sanacijskimi\u00a0posegi<\/p>\n Po oceni Balkan River Defence\u00a0je odsek med Malimi Braslov\u010dami in Lo\u010dico kanal s povsem golimi bre\u017einami, kjer naj bi se v najbolj\u0161em primeru razra\u0161\u010dale invazivne vrste, kot je japonski dresnik, brez sence in ustreznega \u017eivljenjskega prostora za vodne organizme. Opozarjajo, da bi se voda ob nizkih poletnih pretokih lahko mo\u010dno pregrevala, kar bi ob organski obremenjenosti Savinje lahko vodilo v razrast alg, anoksijo in pogine vodnega \u017eivlja. Ob ve\u010djih pretokih pa naj bi po njihovi oceni izravnana in uniformna struga pospe\u0161ila tok ter pove\u010dala ru\u0161ilno mo\u010d vode. Kriti\u010dni so tudi do ideje zaprojevanja z nizkimi pragovi, saj se spra\u0161ujejo, od kod bo v prihodnje prihajal prod, \u010de ga v strugi gorvodno skoraj ni ve\u010d.<\/p>\n Posebej kriti\u010dni so tudi do odseka dolvodno od Mozirja, ki po njihovi oceni spominja na zastarele vodarske pristope iz preteklih desetletij. Opozarjajo na trapezast prerez struge, natan\u010dno dolo\u010dene naklone golih bre\u017ein in izravnan tok brez okljukov, kar naj bi pomenilo izrazit odmik od naravne re\u010dne dinamike.<\/p>\n Izpostavljajo tudi problem poglabljanja struge. Po njihovem mnenju sta pretirana regulacija in odvzem proda povzro\u010dila, da se je Savinja na posameznih odsekih dokopala vse do kamninske podlage oziroma laporja.\u00a0<\/p>\n Sicer omenjajo, da te\u017eava Savinje ni le posledica poplav iz leta 2023, temve\u010d tudi dolgoletne slabe urbanizacije obre\u010dnega prostora. Po njihovem mnenju je bil reki velik del prostora odvzet \u017ee precej prej, saj so se gradnje \u0161irile na nekdanja prodi\u0161\u010da in celo v obmo\u010dja, ki so neko\u010d pripadala strugi. Obnova po poplavah\u00a0pa naj bi tak\u0161ne razmere \u0161e dodatno poslab\u0161ala.<\/p>\n Ob tem opozarjajo \u0161e na \u0161ir\u0161i problem upravljanja rek v Sloveniji: “\u010ceprav naj bi bila Slovenija, sode\u010d po ne\u0161tetih reklamnih\u00a0prospektih na\u0161e turisti\u010dne organizacije,\u00a0zelena ter polna neokrnjenih vodnih biserov, je resnica precej druga\u010dna. Reke ve\u010dini odlo\u010devalcem na son\u010dni strani Alp \u017eal ne pomenijo kaj dosti drugega kot poligon za bogatenje prek gradnje hidroelektrarn in konceptualno popolnoma zastarelih vodarskih posegov, za ve\u010dino prebivalcev pa so le ogromna kanta za smeti in odplake, ki umazanijo prikladno kar sama odna\u0161a drugam.”<\/p>\n Arso je brez komentarja<\/p>\n Z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso<\/a>) v strokovni bro\u0161uri o ekolo\u0161kem stanju celinskih voda<\/a> opozarjajo, da regulacije in ureditve struge ter raba tal v obre\u017enem pasu vplivajo tudi na fizikalno-kemijske lastnosti vode, med drugim na temperaturo in vsebnost kisika.\u00a0Zato smo se nanje obrnili s vpra\u0161anjem, ali so bili posamezni posegi na Savinji prekomerni oziroma ali bi lahko vplivali na re\u010dno dinamiko in poplavno varnost dolvodno. A na to vpra\u0161anje se niso \u017eeleli opredeliti, zato smo se za pojasnila obrnili tudi na Direkcijo Republike Slovenije za vode (DRSV).<\/p>\n DRSV: “Savinje nismo spremenili v kanal, posegi so nujni za za\u0161\u010dito ljudi”<\/p>\n Na Direkciji Republike Slovenije\u00a0za vode (DRSV) so nam odgovorili bistveno ob\u0161irneje. \u010ceprav priznavajo, da “izvedba sanacijskega programa \u0161e poteka, zato bo celovita strokovna evalvacija ustreznosti mogo\u010da po zaklju\u010dku vseh na\u010drtovanih ukrepov”, za zdaj vztrajajo, da so bili vsi “ukrepi usmerjeni predvsem v odpravo neposredne nevarnosti za ljudi in premo\u017eenje ter zagotavljanje preto\u010dnosti strug”.<\/p>\n Razlagajo, da so bile “projektne re\u0161itve pripravljene v okviru projektne dokumentacije ter potrjene v predpisanih postopkih skladno z veljavno zakonodajo”. Zagotavljajo, da so se vsa\u00a0dela izvajala na podlagi projektne dokumentacije, za katero so bila pridobljena vsa potrebna mnenja in soglasja pristojnih institucij, torej Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN<\/a>) in Zavoda za ribi\u0161tvo Slovenije<\/a>:\u00a0“Projekti sanacije so bili prilagojeni glede na pogoje, ki so jih podali ZRSVN in Zavod za ribi\u0161tvo Slovenije.”\u00a0Poudarjajo \u0161e, da so bili tudi izvajalci gradbenih del in nadzorni in\u017eenir izbrani v postopkih javnega naro\u010danja.<\/p>\n