{"id":47837,"date":"2026-04-04T14:30:14","date_gmt":"2026-04-04T14:30:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47837\/"},"modified":"2026-04-04T14:30:14","modified_gmt":"2026-04-04T14:30:14","slug":"spektakularne-fotografije-in-posnetek-kako-iz-plovila-izvrzejo-urin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47837\/","title":{"rendered":"spektakularne fotografije in posnetek, kako iz plovila izvr\u017eejo urin"},"content":{"rendered":"<p>\u0160tirje astronavti odprave Artemis 2 so zdaj \u017ee bli\u017eje Luni kot Zemlji. To novico je Jacki Mahaffey, komunikatorka iz nadzornega centra v Houstonu \u010detverici v kapsuli orion sporo\u010dila okoli \u0161este ure zjutraj po srednjeevropskem \u010dasu. \u00bbWow! Jacki, hvala, da si to delila z nami,\u00ab je odgovorila specialistka misije Christina Koch. \u00bbVsi smo veseli. Pogled na Luno je \u010dudovit. \u010cedalje bolj\u0161i je pogled tudi na oddaljeno stran. Res je vznemirljivo biti tukaj,\u00ab je pojasnila astronavtka.<\/p>\n<p>Christina Koch in njeni kolegi Nasina astronavta Reid Wiseman in Victor Glover ter Jeremy Hansen iz Kanadske vesoljske agencije so dobra dva dni v vesolju, v ponedeljek bodo obleteli oddaljeno stran Lune in se tako oddaljili od Zemlje bolj kot katerikoli \u010dlovek doslej. Nato se bodo vrnili na svoj doma\u010di planet, kamor bodo prispeli 10. aprila.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2815037.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Posadka je \u017ee na ve\u010d kot polovici poti do Lune.\u00a0\u00a0 FOTO:\u00a0Nasa\/AFP\" img_id=\"6838892\" data-img-id=\"6838892\"\/><\/p>\n<p>Posadka je \u017ee na ve\u010d kot polovici poti do Lune.\u00a0\u00a0 FOTO:\u00a0Nasa\/AFP<\/p>\n<p>\u010cetverica je \u0161e naprej polno zaposlena z name\u0161\u010danjem opreme, ki jo bodo potrebovali za prelet 6. aprila. Hansen in Glover sta se posvetila tudi obvezni vadbi, vsi \u0161tirje pa so nekaj \u010dasa pre\u017eiveli ob pogledu skozi okno oriona. Ker razgledi so neverjetni!<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2815036.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Posadka dela, po\u010diva in u\u017eiva v orionu. FOTO:\u00a0Nasa\/AFP\" img_id=\"6838882\" data-img-id=\"6838882\"\/><\/p>\n<p>Posadka dela, po\u010diva in u\u017eiva v orionu. FOTO:\u00a0Nasa\/AFP<\/p>\n<p>Uradne \u0161tevilke<\/p>\n<p>Astronavti se bodo, ko bodo obkro\u017eili Luno, od Zemlje oddaljili za 406.773 kilometrov \u2013 kar je najdlje od kogarkoli prej, je sporo\u010dila ameri\u0161ka vesoljska agencija. Pred tem so rekord za od Zemlje najbolj oddaljeno posadko dr\u017eali astronavti nesre\u010dne odprave Apollo 13, ki so se od planeta oddaljili za 400.171 kilometrov.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2815044.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Orion in mala pikica Luna FOTO: Nasa&#10;&#10;&#10;\u00a0&#10;\" img_id=\"6838872\" data-img-id=\"6838872\"\/><\/p>\n<p>Orion in mala pikica Luna FOTO: Nasa<\/p>\n<p>\u00a0\n<\/p>\n<p>Pri Nasi so ve\u010dkrat omenili, da bi Artemis 2 lahko podrl rekord, vendar niso mogli dolo\u010diti prave razdalje, saj je bila ta odvisna od \u010dasa izstrelitve. Posadka je namre\u010d na tako imenovani prosti povratni poti, ko naravne sile pomagajo z usmerjanjem plovila, le nekaj manj\u0161ih popravkov smeri je potrebnih z motorji.<\/p>\n<p>Vodja poleta Judd Freiling je na novinarski konferenci pojasnil, da so prera\u010dunali pot, potem ko je orion pri\u017egal motorje za usmeritev proti Luni \u2013 to se je zgodilo v\u010deraj in motorji so goreli pribli\u017eno \u0161est minut. V tem \u010dasu je plovilo dobilo dovolj hitrosti, da je u\u0161lo iz orbite okoli Zemlje, okoli katere je posadka kro\u017eila prvih 24 ur. Manever je bilo treba natan\u010dno uskladiti in tako po zagotovilih Nase kot Evropske vesoljske agencije (Esa), ki je zgradila servisni modul, ki ta pogon tudi omogo\u010da, je vse potekalo brezhibno.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2815041.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Tudi to posadko 24 ur na dan spremljajo iz Johnsonovega vesoljskega centra v Houstonu. FOTO:\u00a0Ronaldo Schemidt\/AFP\" img_id=\"6838862\" data-img-id=\"6838862\"\/><\/p>\n<p>Tudi to posadko 24 ur na dan spremljajo iz Johnsonovega vesoljskega centra v Houstonu. FOTO:\u00a0Ronaldo Schemidt\/AFP<\/p>\n<p>Pri\u017eig motorjev za usmeritev proti Luni je zadnji ve\u010dji pri\u017eig motorjev v odpravi, do Lune so predvideni \u0161e trije kraj\u0161i popravki smeri, \u0161e trikrat bodo motorje pri\u017egali na poti nazaj, sicer pa bodo naravne sile zavihtele plovilo okoli Lune in ga usmerile proti planetu, ko bo oblet 6. aprila kon\u010dan.<\/p>\n<p>Artemis 2 na povr\u0161ju Lune ne bo pristal, prav tako se ne bo niti utiril v orbito okoli Lune, ampak jo bo le obletel. Posadka bo tako dobila vpogled na nam nevidno stran \u2013 Luna je z Zemljo plimsko zaklenjena, to pomeni, da nam vseskozi ka\u017ee enak obraz. Apollo 13 pa je bil predviden za pristanek na Luni, vendar je eksplozija kisikovega rezervoarja 56 ur po izstrelitvi ta na\u010drt prekri\u017eala. Nato sta posadka in ekipa na Zemlji spisala eno najbolj\u0161ih zgodb o pre\u017eivetju in tako na\u0161li re\u0161itev na znameniti (sicer narobe citirani) stavek \u00bbHouston, imamo problem\u00ab (astronavta sta uporabila preteklik \u2013 \u00bbHouston, imeli smo problem\u00ab).<\/p>\n<p>Iznajdljivi astronavti Jim Lovell, Fred Haise in Jack Swigert ter ekipa v nadzornem centru v Houstonu so plovilo usmerili na pot okoli Lune po trajektoriji proste poti, kar jih je nato sre\u010dno pripeljalo na trdna tla.<\/p>\n<p>Artemis 2 je sicer odprava s \u0161tevilnimi prvenstvenimi dose\u017eki. Med temi je seveda treba izpostaviti samo posadko: v \u010dasu Apollov so proti Luni leteli samo belopolti Ameri\u010dani mo\u0161kega spola. V Artemis 2 pa se tja pelje prva \u017eenska Christina Koch, ki se je \u017ee pred to odpravo lahko pohvalila z nekaterimi izjemnimi dose\u017eki, pa prvi temnopolti Victor Glover in pa prvi, ki ne prihaja iz ZDA, ampak Kanade Jeremy Hansen.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2815038.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"\u010cudovita Zemlja: na posnetku je videti tudi polarni sij. FOTO: Reid Wiseman\/Nasa\/Reuters\" img_id=\"6838822\" data-img-id=\"6838822\"\/><\/p>\n<p>\u010cudovita Zemlja: na posnetku je videti tudi polarni sij. FOTO: Reid Wiseman\/Nasa\/Reuters<\/p>\n<p>Spektakularne slike<\/p>\n<p>No, \u010de to\u010dne \u0161tevilke niso bile znane, pa je bilo jasno, da si lahko obetamo fantasti\u010dne fotografije. Poveljnik odprave Reid Wiseman je posnel dih jemajo\u010de posnetke na\u0161ega modrega planeta.<\/p>\n<p>\u00bbVidimo lahko \u010dudovite podobe zatemnjene strani Zemlje, na katero sveti Luna,\u00ab je dejal Wiseman, ki je nato nadzorni center tudi povpra\u0161al, kako naj o\u010distijo okna, ker so jih povsem zapacali med drenjanjem, kdo bo lahko u\u017eival v razgledih. Poveljnik je sicer potarnal, da ni najenostavneje fotografirati planet s tak\u0161ne razdalje, saj je te\u017eko nastaviti prave osvetlitve. \u00bbTo je, kot da bi \u0161el ven iz svoje hi\u0161e in posku\u0161al fotografirati Luno,\u00ab je povedal.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2815039.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Pol-pol! FOTO:\u00a0Reid Wiseman\/Nasa\/AFP&#10;&#10;&#10;\u00a0&#10;\" img_id=\"6838832\" data-img-id=\"6838832\"\/><\/p>\n<p>Pol-pol! FOTO:\u00a0Reid Wiseman\/Nasa\/AFP<\/p>\n<p>\u00a0\n<\/p>\n<p>\u00bbVerjemite nam, videti ste neverjetno. Videti ste \u010dudovito,\u00ab je Glover dejal v televizijskem intervjuju, potem ko si je ogledal svet od enega do drugega pola. \u00bbOd tukaj zgoraj ste videti kot eno: vsi smo ena vrsta homo sapiens, ne glede na to, od kod prihajate, vsi smo eno ljudstvo,\u00ab je opomnil.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2815040.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"V temi.\u00a0FOTO:\u00a0Reid Wiseman\/Nasa\/AFP&#10;&#10;&#10;\u00a0&#10;\" img_id=\"6838812\" data-img-id=\"6838812\"\/><\/p>\n<p>V temi.\u00a0FOTO:\u00a0Reid Wiseman\/Nasa\/AFP<\/p>\n<p>\u00a0\n<\/p>\n<p>Astronavtka Christina Koch je dodala: \u00bbNi\u010d vas ne pripravi na dih jemajo\u010d pogled na va\u0161 doma\u010di planet.\u00ab<\/p>\n<p>Po vseh zamudah brezhibno\u00a0<\/p>\n<p>Program Artemis seveda ne te\u010de po prvotnih na\u010drtih, \u010de bi, bi Ameri\u010dani zdaj \u017ee vnovi\u010d stali na Luni. Vendar pa lahko zatrdimo, da v odpravi Artemis 2 gledamo brezhibno predstavo. Potem ko so v leto\u0161njem letu pripravili raketo SLS na vzlet (najprej je pu\u0161\u010dal vodik, nato je bila te\u017eava v heliju, zato so morali raketo \u0161e enkrat odvle\u010di v stavbo za sestavljanje plovil), je raketa 2. aprila poletela brez najmanj\u0161e te\u017eave. Tudi nadaljni postopki v vesolju te\u010dejo kot namazani, vendar je do povr\u0161ja Lune \u0161e dolga pot. Nasa predvideva, da bo prihodnje leto izvedla odpravo Artemis 3, v kateri bodo preiskusili spajanje oriona in modulov za pristajanje, ki jih za Naso sestavljata zasebni podjetji Spacex in Blue Origin. Za zdaj se \u0161e ne ve, kateri modul bo prihodnje leto zares pripravljen. Potem pa naj bi v odpravi Artemis 4 Ameri\u010dani pristali na Luni.\u00a0<\/p>\n<p>Ker je v programu odprtih \u0161e veliko vpra\u0161anj &#8211; \u0161e najbolj skrbi po\u010dasen napredek zasebnih podjetij, \u0161tevilni menijo, da bo morda v tem stoletju ZDA prehitela Kitajska. Ta prav tako razvija lunarni program, seveda javnost o poteku ni obve\u0161\u010dena, je pa Kitajska naznanila, da bodo s posadko na Luni pristali do leta 2030.\u00a0<\/p>\n<p>Na konferenci po izstrelitvi je Jared Isaacman, direktor Nase, dejal, da je konkurenca \u00bbodli\u010den na\u010din za mobilizacijo virov naroda\u00ab. Dodal je: \u00bbKonkurenca je lahko dobra stvar \u2013 in konkurenco zagotovo imamo zdaj.\u00ab<\/p>\n<p>Na Naso pritiska tudi ameri\u0161ki predsednik Donald Trump, ki so nadvse \u017eeli, da bi ZDA na Luni pristale pred koncem njegovega mandata v za\u010detku leta 2029.\u00a0<\/p>\n<p>Strani\u0161\u010de<\/p>\n<p>V poro\u010dilih smo \u017ee ve\u010dkrat omenili strani\u0161\u010de ali uradno univerzalni sistem za ravnanje z odpadki, ki je tokrat prilagojeno za oba spola, prav tako ima vrata.<\/p>\n<p>Ta je \u017ee kmalu po vzletu v kapsuli, veliki kot \u0161otor za \u0161est oseb, nakazoval na te\u017eavo.\u00a0S pomo\u010djo nadzorne ekipe je Kochova izvedla vodovodna dela in ga nato kon\u010dno zagnala. Astronavtka se je nato po\u0161alila, da se lahko ponosno imenuje za vesoljsko vodovodarko.\u00a0\u00bbRada re\u010dem, da je to verjetno najpomembnej\u0161i kos opreme na krovu,\u00ab\u00a0je dodala. \u00bbZato smo si vsi oddahnili, ko se je izkazalo, da je vse v redu.\u00ab<\/p>\n<p>Nasa je tako tudi objavila posnetek, kako urin izvr\u017eejo iz kapsule. Trdni odpadki pa se shranjujejo v posodah z nadzorom vonjav.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.delo.si\/tag\/artemis\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Ve\u010d \u010dlankov o programu Artemis.<\/a>\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u0160tirje astronavti odprave Artemis 2 so zdaj \u017ee bli\u017eje Luni kot Zemlji. To novico je Jacki Mahaffey, komunikatorka&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":47838,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[15662,15878,32,9267,35,5003,31,34,15661,36,15880,37,38,33,2535],"class_list":{"0":"post-47837","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-artemis","9":"tag-artemis-2","10":"tag-headlines","11":"tag-luna","12":"tag-najpomembnejse-novice","13":"tag-nasa","14":"tag-news","15":"tag-novice","16":"tag-orion","17":"tag-osrednje-novice","18":"tag-raketa-sls","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenscina","21":"tag-top-stories","22":"tag-vesolje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116346920837633357","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47837","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=47837"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47837\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/47838"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=47837"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=47837"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=47837"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}