{"id":47865,"date":"2026-04-04T15:06:13","date_gmt":"2026-04-04T15:06:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47865\/"},"modified":"2026-04-04T15:06:13","modified_gmt":"2026-04-04T15:06:13","slug":"astronavti-so-na-poti-proti-luni-tezave-s-straniscem-odpravljene","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/47865\/","title":{"rendered":"Astronavti so na poti proti Luni, te\u017eave s strani\u0161\u010dem odpravljene"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zemlja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZemlja skozi okno Oriona. \u010clove\u0161tvo ima trenutno kar tri vesoljske odprave z ljudmi. Eno proti Luni, dve pa v nizkozemeljski tirnici, na Mednarodni vesoljski postaji in na kitajskem Tjangongu. Foto: Nasa<\/p>\n

Odprava Artemis II poteka kot po maslu. Za\u010dela se je v no\u010di s srede na \u010detrtek, ko je s Floride poletela raketa SLS in poslala vesoljsko ladjo Orion v vesolje, od za\u010detka v orbito z obliko 27 krat 2222 kilometrov, nato pa 195 krat 70.300 kilometrov. Ta orbita traja dobrih 23 ur, kar pomeni, da bi se Orion v primeru hudih te\u017eav lahko hitro vrnil na Zemljo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tOrion je bil nekaj \u010dasa v tirnici z obliko 0 krat 70.376 kilometrov. To pomeni, da se je perigej, torej najbli\u017eja to\u010dka tirnica, stikala s povr\u0161jem Zemlje. Perigej so nato s pri\u017eigom pogona dvignili na 195 kilometrov, da je lahko Orion obletel Zemljo.<\/p>\n

Na poti okoli Zemlje je pre\u017eivel prvih 25 ur. V tem \u010dasu so vklju\u010dili in temeljito preizkusili kriti\u010dne sisteme vesoljske ladje, na primer lovilce ogljikovega dioksida, in tudi opravili preizkus pogona z manevri okoli raketne stopnje ICPS, ki se je nahajala v bli\u017eini.<\/p>\n

Brez zapletov ni \u0161lo. Najprej so na kratko odpovedale komunikacije. Zatajil je zemeljski sprejemnik, te\u017eavo pa so urno odpravili. Odmevno je bilo prito\u017eevanje poveljnika Reida Wisemana zaradi te\u017eav s programsko opremo na njegovi tablici Surface Pro. Na njej je imel odprti dve instanci aplikacije za elektronsko po\u0161to Outlook, nobena pa ni delovala. Nato so se soo\u010dili s pokvarjenim strani\u0161\u010dem, kar je seveda po\u017eelo najve\u010d pozornosti medijev. In ker je tema privla\u010dna, se ji bomo nekoliko bolj posvetili tudi tukaj.<\/p>\n

Video: Uradni Nasin prenos s komentarjem<\/p>\n

Video: Nenehen prenos z vesoljske ladje Orion<\/p>\n

\t\t\t\t\t\tMale potrebe v velikem vesolju
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Fotografija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFotografija je bila posneta 2. aprila po manevru TLI. Foto: Nasa\/Reid Wiseman<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sprejemnik
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSprejemnik za urin. Manjka sicer nastavek, ki se lahko po uporabi dezinficira. Foto: Nasa<\/p>\n

Orionovo strani\u0161\u010de<\/a> se nahaja na tleh za sede\u017ei, poleg lopute. “Imamo precej\u0161njo sre\u010do, da imamo v tem malem plovilu na voljo strani\u0161\u010de z vrati. To je edini kraj, kamor se lahko med odpravo zate\u010demo in se za kratek \u010das po\u010dutimo res same,” je zadevo opisal<\/a> specialist Jeremy Hansen. Uporaba pa je nekoliko zahtevna. Ker ni te\u017enosti, ki bi \u010dloveka vlekla navzdol, mora zgrabiti oprijemala in se skr\u010diti v primeren polo\u017eaj, da so vsi telesni deli primerno poravnani. Manko te\u017enosti tudi pomeni, da material ne zapusti telesa samodejno. Strani\u0161\u010de ga zato posesa. Za urin poskrbi cev z nastavkom, za blato pa \u0161koljka. V prostoru je tako glasno, da mora uporabnik nositi zvo\u010dno za\u0161\u010dito.<\/p>\n

Video: Predstavitev strani\u0161\u010da (\u0161e na Zemlji)<\/p>\n

Zatajil je ventilator, ki skrbi za teko\u010di del. Specialistka Christina Koch se je po navodilih iz nadzornega sredi\u0161\u010da lotila popravil. V nadzornem sredi\u0161\u010du je zavladalo olaj\u0161anje, ko je sporo\u010dila, da je ponosno postala prvi vodovodar v vesolju.<\/p>\n

Kaj pa, \u010de se njen uvod v vodovodarsko obrt ne bi kon\u010dal tako uspe\u0161no? Posadka bi malo potrebo opravljala v litrske rezervne vre\u010dke, ki bi jih nato izpraznili v Orionov sistem ter teko\u010dino iztisnili v vesolje. \u010ce pa bi se okvarila \u0161koljka, bi jo \u0161e vedno uporabljali, le da bi bil postopek brez nenehnega sesanja nekoliko bolj … lepljiv. \u010ce ni te\u017enosti, blato pa\u010d ne pade navzdol. Trdnej\u0161i material bodo sicer prinesli nazaj na Zemljo za znanstvene analize.<\/p>\n

To je prva globokovesoljska odprava s pravim WC-jem. Misije Apollo tega luksuza niso omogo\u010dale, astronavti so si morali na zadnjo plat prilepiti posebno oblikovano vre\u010dko<\/a>. Pri tem niso imeli zasebnosti pred ostalimi \u010dlani posadke, z njimi so delili zvoke, vonjave in v\u010dasih tudi presene\u010denja, kar razkriva transkript z odprave Apollo 10, ki ga lahko uvrstimo v kategorijo strani\u0161\u010dnega humorja: <\/p>\n

Incident na Apollu 10: <\/p>\n

Stafford: Oh! Kdo je bil?
Young: Kdo je kaj?
Cernan: Kaj?
Stafford: Kdo je bil?
Cernan: S kje se je to vzelo?
Stafford: Daj mi rob\u010dek, hitro. En kakec lebdi naokoli.
Young: Nisem bil jaz. Ta ni moj.
Cernan: Mislim, da ni eden mojih.
Stafford: Moj je malo bolj lepljiv od tega. Vr\u017ei ga stran.
Young: Vsemogo\u010dni Bog.
…
Cernan: Rekli so na 135. Rekli so … \u0160e en preklet drek! Kaj je narobe z vami? Podaj mi …
Stafford in Young: [smeh]
Cernan: No, dragi, \u010de bi bil jaz, bi se zagotovo spomnil, da sem se olaj\u0161al na tla.
Stafford: A je lebdel po zraku?
Cernan: Da.
Stafford: [smeh]: Moj je bolj lepljiv.
Young: Tudi moj. Dotaknil se je tiste vre\u010dke …
Cernan: Porinil sem prst v mojega, moj je premehak.
Stafford: [smeh]
Cernan: [smeh] Ne vem, \u010digav je. Ne morem ne potrditi ne zanikati lastni\u0161tva [smeh].<\/p>\n

Skrivnost “lastnika” \u0161e do danes ostaja nerazkrita.<\/p>\n

Strani\u0161\u010da v vesolju so sicer \u017ee uveljavljena tehnologija. Imeli so jih \u017ee Space Shuttli, Mednarodna vesoljska postaja pa ima \u0161e precej bolj napreden sistem, ki reciklira ve\u010dino urina v pitno vodo. Artemisov je podoben tistemu na MVP-ju, le da ne reciklira. <\/p>\n

Video: 20-minutno javljanje posadke po videopovezavi<\/p>\n

\t\t\t\t\t\tHigiena
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Spalne
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSpalne vre\u010de so pripete na stene. Strani\u0161\u010de je vidno v razdelku na dnu fotografije. Foto: Nasa<\/p>\n

Kako pa astronavti \u0161e skrbijo za higieno? Vsak ima svoj osebni komplet, ki vsebuje glavnik, zobno \u0161\u010detko, zobno pasto in opremo za britje. Tu\u0161iranja ni, temve\u010d se vesoljci drgnejo z mokrimi brisa\u010dami, teko\u010dim milom in \u0161amponom, ki ga ni treba izpirati. Tudi zobna pasta je tak\u0161ne narave, da je ni treba izpljuniti.<\/p>\n

Hrana<\/p>\n

Astronavti bodo ve\u010dinoma jedli dehidrirano hrano iz vre\u010dk, ki jim bodo dodali vodo iz grelnika, velikega kot kov\u010dek. Vsak \u010dlan posadke ima svoj nabor jedi glede na njegove ali njene telesne potrebe, pa tudi okus. Izogibajo se jedem, ki se rade mrvijo, saj se ko\u0161\u010dki lahko zavle\u010dejo vsepovsod. Na voljo je 189 razli\u010dnih jedi in vrst pija\u010de. Ve\u010d informacij je na voljo tukaj<\/a>.<\/p>\n

Ogljikov dioksid<\/p>\n

Nasa je \u0161e posebej zadovoljna z novim sestavom za odstranjevanje ogljikovega dioksida, ki presega pri\u010dakovanja. “Stari” sistem, ki deluje na Mednarodni vesoljski postaji, bi za 21 dni potro\u0161il 143 enot litijevega hidroksida, novi pa samo 16 (da smo natan\u010dni, predstavnik Nase je na videoprenosu merske enote v klasi\u010dnem ameri\u0161kem slogu zastavil takole: za 143 ko\u0161arkarskih \u017eog kanistrov). Sistem je ve\u010dkrat uporaben. Nase ve\u017ee ogljikov dioksid, slednjega nato odda v vesolje. Ko sistem izpostavijo vakuumu, je pripravljen za vnovi\u010dno kori\u0161\u010denje. <\/p>\n

Visoke koncentracije ogljikovega dioksida so nevarne. Povzro\u010da omotico, zmedenost, zasoplost, zmanj\u0161ano zmogljivost, pa tudi izgubo zavesti in na koncu tudi potencialno smrt. To je bila ena ve\u010djih nevarnosti, ki so ji bili izpostavljeni \u010dlani odprave Apollo 13, ko so se iz po\u0161kodovanega poveljni\u0161kega modula zatekli v lunarni modul. Ta ni bil primeren za dalj\u0161e bivanje treh ljudi. Na Nasi so tedaj \u010dez no\u010d na\u0161li re\u0161itev<\/a>, kako kvadratne filtre iz poveljni\u0161kega modula prenesti in uporabiti v okroglih odprtinah lunarnega, kar je re\u0161ilo \u017eivljenje posadke.<\/p>\n

Video: Hrana v vesolju<\/p>\n

\t\t\t\t\t\tNavidezna priklju\u010ditev na lunarni pristajalnik
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tar\u010da
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTar\u010da na ICPS-u, s katero so simulirali pribli\u017eevanje “lunarnemu pristajalniku”. Foto: Nasa<\/p>\n

Nazaj k poteku misije. \u0160e v orbiti okoli Zemlje so astronavti opravili pomemben preizkus pogona Oriona. Ta je sestavljen iz glavnega motorja AJ10-190<\/a>, 8 pomo\u017enih motorjev za slu\u010daj, da slednji odpove, in 24 potisnikov za usmerjanje. Astronavti so po lo\u010ditvi od raketne stopnje prevzeli ro\u010dni nadzor nad vesoljskim plovilom in nato izvajali manevre okoli ICPS-ja. Posadka je zavzela posebno razporeditev. Poveljnik in pilot sta zamenjala sede\u017ee. Pilot Victor Glover je ro\u010dno upravljal plovilo, poveljnik Reid Wiseman je dajal navodila in nadzoroval, specialista Christina Koch in Jeremy Hansen pa sta lebdela poleg prej omenjenih. Kochova je nadzorovala doslednost in \u010dasovnico, Hansen pa je gledal skozi okna in se z lastnimi o\u010dmi prepri\u010dal, da se niso preve\u010d pribli\u017eali ICPS-ju. Trk med vesoljskimi plovili je namre\u010d potencialno katastrofalen in se mu ho\u010dejo na vsak na\u010din izogniti. Orion se je ICPS-ju najbolj pribli\u017eal na devet metrov. Ve\u010d podrobnosti je na voljo tukaj<\/a>. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Javljanje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJavljanje posadke po videopovezavi. Foto: Nasa<\/p>\n

S postopkom so potrdili<\/a>, da vsi potisniki delujejo, preizkusili pa so tudi manevre, ki bodo na prihodnjih odpravah potrebni za priklju\u010ditev na lunarni pristajalnik. Vse skupaj je trajalo 70 minut.<\/p>\n

V petek je posadka dobila \u0161tiri ure spanja, zbudili so jo ob 13. uri, in sicer s pesmijo ansambla Young and Sick – Sleepyhead. V kraj\u0161em \u010dasu budnosti je s pri\u017eigom motorja Oriona dvignila apogej, torej najbli\u017ejo to\u010dko tirnice okoli Zemlje, na 185 kilometrov, in se nato odpravila nazaj v spalne vre\u010de, ki so pripete na stene. “Spanje v vesolju je komi\u010dno, astronavtka Koch je spala kot netopir pod stropom,” je povedal poveljnik odprave.<\/p>\n

Avdio: Prva pesem, s katero so se prebudili<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tYoung & Sick – Sleepyhead <\/p>\n

Ob 18.35 jih je prebudila pesem Green Light izvajalca John Legend ft. Andre 3000. Pesmi izbira nadzorno sredi\u0161\u010de, upajo\u010d, da jim bo dala pravo energijo ali spodbudno sporo\u010dilo za zahtevne naloge, ki jih \u010dakajo.<\/p>\n

Avdio: Druga pesem, s katero so se prebudili<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tJohn Legend – Green Light (Official Video) ft. Andr\u00e9 3000<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nasina
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNasina nadzornika poleta Rick Henfling (desno) in Judd Frieling (levo) med sprejemanjem odlo\u010ditev. Foto: ROBERT MARKOWITZ NASA-JSC<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNa plamenu proti Luni<\/p>\n

Naslednja naloga je bila med najpomembnej\u0161imi na odpravi. Gre za manever TLI (Trans-lunar injection<\/a>, translunarni v\u017eig). Orion je ob 1.49 po na\u0161em \u010dasu za pet minut 49 sekund pri\u017egal svoj glavni motor. Ta zagotavlja 3 tone potiska, s \u010dimer bi lahko pognali avtomobil od 0 do 100 kilometrov na uro v 2,7 sekunde. Pred manevrom je masa Oriona zna\u0161ala 26,3 tone, po njem se je zmanj\u0161ala za 1 tono goriva. Sprememba hitrosti je zna\u0161ala 388 metrov na sekundo. In tako se je vesoljska ladja prvi\u010d po letu 1972 pognala Mesecu naproti.<\/p>\n

Posadka je nato lotila prve telesne vadbe. \u010clani posadke so vsak 30 minut pre\u017eiveli na telovadni napravi z vztrajnikom. Za primerjavo: na Mednarodni vesoljski postaji vadijo 2 uri in pol dnevno. Naprava spominja na vesla\u010da, njena masa zna\u0161a pi\u010dlih 13 kilogramov. Ponuja tako kardio vadbo, torej la\u017eje veslanje, kar koristi kondiciji oziroma plju\u010dem ter srcu, kot te\u017eje vaje za mi\u0161ice z obremenitvijo do 180 kilogramov. Med vadbo se je Orion na videoprenosu vidno premikal za ve\u010d deset centimetrov, kar lepo ponazori fiziko v vesolju. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vadbena
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVadbena naprava. Foto: Nasa<\/p>\n

Tak\u0161na vadba zmanj\u0161uje \u0161kodljive u\u010dinke mikrote\u017enosti na zdravje. \u010clove\u0161ko telo je namre\u010d narejeno za te\u017enost in nenehne obremenitve, ki jih ta prina\u0161a. A obenem je telo prilagodljivo in se hitro adaptira na spremembe. In \u010de bremena te\u017enosti ni, potem se za\u010dnejo mi\u0161ice ter vezi \u0161ibiti, kosti pa izgubljajo gostoto. Astronavti se morajo vsakodnevno po\u0161teno naznojiti, da ta proces omejijo, ne morejo ga pa povsem ustaviti. To bo eden ve\u010djih izzivov dolgotrajnih potovanj v vesolje, denimo na Mars.<\/p>\n

Video: Kako bodo vadili<\/p>\n

Tretji dan se je posadka prebudila ob melodijah ansambla Freddy Jones Band – In a Daydream. <\/p>\n

Avdio: Budnica tretjega dne poleta<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tIn a Daydream<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tudi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTudi ta fotografija je bila posneta 2. aprila. Foto: Nasa\/Reid Wiseman<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPriprave na oblet Lune<\/p>\n

Popotovanje do Lune bo trajalo nekaj dni. Ta\u010das astronavte \u010daka \u0161e nekaj pomembnej\u0161ih opravil, med njimi testno o\u017eivljanje v vesolju. A tu se je \u017ee zapletlo. Specialistka Christina Koch je prek radijske povezave dejala, da naprava za o\u017eivljanje, domnevno defibrilator, ne deluje. Zapleta v no\u010di s petka na soboto \u0161e niso razre\u0161ili. Na \u010dakalni listi za preizku\u0161anje so \u0161e vesoljski termometer, merilnik krvnega tlaka, stetoskop in otoskop. <\/p>\n

Preverili bodo, kako hitro si lahko nadenejo za\u0161\u010ditne obleke z notranjim tlakom, za vsak primer, \u010de iz kapsule uide zrak, denimo v primeru trka z meteoroidom. Astronavti bodo veliko \u010dasa porabili tudi za preverbo in vajo opazovanja ter slikanja Lune. Vesoljska ladja bo preizkusila komunikacijske kanale, ki se uporabljajo v sili.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSLS polet opravil z odliko, Orion nadaljuje pot v vesolje<\/a><\/p>\n

\u0160tiri dni in sedem ur v polet bo vesoljska ladja vstopila v obmo\u010dje, kjer Lunina te\u017enost prevlada nad Zemljino. Sam oblet Lune se bo za\u010del 15 ur pozneje, torej v ponedeljek. Astronavti bodo 45 minut brez komunikacije z Zemljo. V tem \u010dasu bodo opazovali oddaljeno stran Lune, ki bo le 20-odstotno osvetljena, bodo pa s Soncem blagoslovljeni predeli, ki med odpravami Apollo niso bili. Med njimi sta kraterja Pierazzo<\/a> in Ohm<\/a>, pa tudi Vzhodno morje<\/a>. <\/p>\n

Orion bo na najbolj oddaljeni to\u010dki orbite kar 46.841 kilometrov stran od Zemlje. S tem bo postal vesoljska ladja s posadko, ki je \u0161la najdlje od Zemlje, 6.669 kilometrov dlje od Apolla 13.<\/p>\n

Vesoljsko plovilo se bo po obletu takoj odpravilo nazaj proti domu. Vrnitev je predvidena devet dni v polet. <\/p>\n

\u0160e veliko ve\u010d podrobnosti o na\u010drtu, opremi in pomenu misije lahko preberete v \u010dlanku, objavljenem ob izstrelitvi<\/a>. <\/p>\n

Video: Posnetek izstrelitve<\/p>\n

Video: Petkova novinarska konferenca Nase<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zemlja skozi okno Oriona. \u010clove\u0161tvo ima trenutno kar tri vesoljske odprave z ljudmi. Eno proti Luni, dve pa…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":47866,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[15878,15392,32,35,5003,31,34,36,37,38,33],"class_list":{"0":"post-47865","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-artemis-2","9":"tag-artemis-ii","10":"tag-headlines","11":"tag-najpomembnejse-novice","12":"tag-nasa","13":"tag-news","14":"tag-novice","15":"tag-osrednje-novice","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116347062377296868","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47865","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=47865"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47865\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/47866"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=47865"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=47865"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=47865"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}