![\"kuhinjski](\"\/media\/img\/c8\/93\/d82b24978be98e96f5b7-kuhinjski-odpadki.jpeg\" "\\"kuhinjski")
<\/p>\nV Sloveniji vsako leto v smeteh kon\u010dajo ogromne koli\u010dine hrane. \u0160tevilke niso le visoke, ampak tudi skrb vzbujajo\u010de. V letu 2024 smo zavrgli ve\u010d kot 168 tiso\u010d ton hrane, kar pomeni povpre\u010dno 79 kilogramov na prebivalca, v zadnjem poro\u010dilu ugotavljajo pri Statisti\u010dnem uradu Republike Slovenije (SURS). \u0160e bolj presenetljivo je dejstvo, da bi velik del odpadne hrane lahko \u0161e vedno pojedli.<\/p>\n
\u0160e ve\u010d odpadkov, predvsem v proizvodnji\u00a0<\/p>\n
Slovenci smo v letu 2024 skupno zavrgli 168.318 ton hrane ali za dva\u00a0odstotka ve\u010d kot leto prej. Ve\u010dino porasta gre na ra\u010dun\u00a0ve\u010dji koli\u010dini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane.<\/p>\n
Ta se je v primerjavi z letom prej pove\u010dala za nekaj manj kot petino, ker so bile zavr\u017eene ve\u010dje koli\u010dine snovi, ki niso bile primerne za u\u017eivanje ali predelavo.<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: Shutterstock <\/p>\n
Najve\u010d hrane \u0161e vedno zavr\u017eemo doma<\/p>\n
Najve\u010dji dele\u017e odpadne hrane \u0161e vedno nastane v gospodinjstvih. \u0160tevilke ka\u017eejo, da kar\u00a044 odstotkov vse odpadne hrane oziroma 73.600 ton nastane doma. Povpre\u010den prebivalec je tako v letu 2024 zavrgel pribli\u017eno 35 kilogramov hrane.<\/p>\n
Skrb vzbujajo\u010d podatek\u00a0ob tem pa je, da bi bila pribli\u017eno tretjina te hrane (okoli 11 kilogramov na osebo) \u0161e vedno u\u017eitna.<\/p>\n
Najve\u010d odpadne hrane, 44 odstotkov\u00a0ali 73.600 ton, je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in stre\u017ebi hrane je nastalo 32 odstotkov\u00a0odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa v dejavnosti trgovine z \u017eivili.<\/p>\n
Gostinstvo bolj u\u010dinkovito, trgovine brez ve\u010djih sprememb<\/p>\n
Medtem ko so gospodinjstva in proizvodnja bele\u017eili rast, se je v gostinstvu\u00a0in stre\u017ebi\u00a0hrane koli\u010dina\u00a0odpadkov zmanj\u0161ala\u00a0za \u0161tiri\u00a0odstotke.<\/p>\n
V trgovini z \u017eivili se koli\u010dina odpadne hrane ni bistveno spremenila in se je pove\u010dala le za en\u00a0odstotek. Ta sektor pa tudi sicer predstavlja najmanj\u0161i\u00a0dele\u017e, pribli\u017eno devet\u00a0odstotkov vse odpadne hrane.<\/p>\n
![\"Smeti.](\"\/media\/img\/cd\/77\/e739b585cf8e83c69ec8-smeti-komunala-zabojnik-za-smeti.jpeg\" "\\"Smeti.")
<\/p>\n
Foto: Neboj\u0161a Teji\u010d\/STA <\/p>\n
Koliko hrane je sploh u\u017eitne?<\/p>\n
Po oceni statisti\u010dnega urada se je dele\u017e u\u017eitnega dela v odpadni hrani lani zmanj\u0161al za eno odstotno to\u010dko in obsegal 60.600 ton ali 36 odstotkov\u00a0skupne koli\u010dine.<\/p>\n
Preostalih 107.700 ton ali 64 odstotkov\u00a0je bil neu\u017eitni del, kot so olupki, kosti, ko\u0161\u010dice, jaj\u010dne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogo\u010de uporabiti za prehrano ljudi.<\/p>\n
Ni\u010d\u00a0odpadkov\u00a0se za\u010dne na va\u0161em kro\u017eniku<\/p>\n
Ob nedavnem mednarodnem dnevu brez odpadkov, ki ga je za 30. marec razglasila\u00a0Generalna skup\u0161\u010dina Zdru\u017eenih narodov (ZN), je bil v ospredju poziv k\u00a0zmanj\u0161anju\u00a0odpadkov\u00a0hrane. Prebivalci po svetu so v letu 2022 zavrgli okoli eno milijardo ton\u00a0hrane, kar je skoraj petina vse\u00a0hrane, ki jim je na voljo, ka\u017eejo podatki Programa ZN za okolje (Unep).<\/p>\n
Letos je s sloganom Ni\u010d\u00a0odpadkov\u00a0se za\u010dne na va\u0161em kro\u017eniku poudarek na\u00a0odpadkih\u00a0hrane. Ti niso le dru\u017ebeni in gospodarski problem, temve\u010d predstavljajo tudi izgubo zemlje, vode in energije ter znatno prispevajo k podnebnim in okoljskim pritiskom.<\/p>\n
\u0160tevilni strokovnjaki znova in znova opozarjajo, da lahko najve\u010d naredimo\u00a0prav doma, z bolj premi\u0161ljenim nakupovanjem, shranjevanjem in uporabo hrane.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Sloveniji vsako leto v smeteh kon\u010dajo ogromne koli\u010dine hrane. \u0160tevilke niso le visoke, ampak tudi skrb vzbujajo\u010de.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":47961,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[8081,3385,2038,2780,256,59,61,62,37,58,60,38,7806],"class_list":{"0":"post-47960","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-gospodinjstvo","9":"tag-gostinstvo","10":"tag-hrana","11":"tag-industrija","12":"tag-odpadki","13":"tag-republic-of-slovenia","14":"tag-republika-slovenija","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-smeti"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116347565955544111","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47960","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=47960"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/47960\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/47961"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=47960"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=47960"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=47960"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}