{"id":48092,"date":"2026-04-04T20:00:08","date_gmt":"2026-04-04T20:00:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/48092\/"},"modified":"2026-04-04T20:00:08","modified_gmt":"2026-04-04T20:00:08","slug":"osupljiv-podatek-to-je-drzava-ki-je-nasa-najvecja-tekmica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/48092\/","title":{"rendered":"Osupljiv podatek: to je dr\u017eava, ki je na\u0161a najve\u010dja tekmica"},"content":{"rendered":"

Znan\u00a0ameri\u0161ki zgodovinar Stephen Kotkin rad ponavlja, da ZDA od 70. let 19. stoletja naprej predstavljajo 25 odstotkov svetovnega bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). Na ta dele\u017e v zadnjih 150 letih ni vplivalo to, ali so imele ZDA visoke ali nizke davke ter ali so imele carine ali ne.<\/p>\n

Zgodovina dolgega trajanja<\/p>\n

Seveda je pri tem Kotkinovem pogledu prepoznati teorijo zgodovine\u00a0dolgega trajanja francoskega zgodovinarja Fernanda Braudela. Poenostavljeno povedano: stvari pogosto ostajajo enake ali pa se spreminjajo zelo po\u010dasi. To velja tudi za gospodarsko uspe\u0161nost posameznih dr\u017eav oziroma za razmerje med bogatimi in manj bogatimi dr\u017eavami skozi dalj\u0161e \u010dasovno obdobje.<\/p>\n

Podobno stalnost razmerij lahko ugotavljamo, \u010de primerjamo gospodarsko razvitost dr\u017eav, ki so imele neko\u010d socialisti\u010dno ureditev, in gospodarsko razvite dr\u017eave na zahodu stare celine.<\/p>\n

Avstrija in nekdanje socialisti\u010dne dr\u017eave<\/p>\n

Vzemimo primerjavo med Avstrijo in evropskimi dr\u017eavami, ki so imele neko\u010d socialisti\u010dno ureditev in so zdaj \u010dlanice EU. Primerjajmo njihovo gospodarsko razvitost leta 2000 in 2025. Merilo za gospodarsko razvitost je realni bruto doma\u010di proizvod (BDP) na prebivalca. Vsi podatki so povzeti po Eurostatu.\u00a0<\/p>\n

\"Slovenija<\/p>\n

Slovenija je \u0161e vedno najbolj gospodarsko razvita med evropskimi dr\u017eavami, ki so imele nekdaj socialisti\u010dno ureditev. \u010ce se bo trend nadaljeval, bo imela leta 2050 nekaj ve\u010d kot 70 odstotkov avstrijske gospodarske razvitosti.
\n Foto: Guliverimage\/Vladimir Fedorenko <\/p>\n

Avstrija je imela leta 2000 realni bruto doma\u010di proizvod (BDP) na prebivalca 37.880 evrov, leta 2025 pa 45.280 evrov.<\/p>\n

Nobena pokomunisti\u010dna dr\u017eava ni dohitela Avstrije, Slovenija ji je \u0161e vedno najbli\u017eje<\/p>\n

V \u010detrt stoletja nobena od evropskih dr\u017eav, ki so imele neko\u010d socialisti\u010dno ureditev, ni dohitela Avstrije ali se ji vsaj zelo pribli\u017eala.\u00a0\u010ce se bodo tak\u0161ni trendi\u00a0ohranili, omenjene dr\u017eave Avstrije po gospodarski razvitosti ne bodo dohitele niti do leta 2050. Morda \u0161ele v drugi polovici 21. stoletja.<\/p>\n

Slovenija kot gospodarsko najbolj razvita med evropskimi dr\u017eavami, ko so imele neko\u010d socialisti\u010dno ureditev, je imela leta 2000 realni BDP na prebivalca 15.730 evrov, kar je predstavljalo 41,5 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti leta 2000. Leta 2025 je imela Slovenija realni BDP na prebivalca 25.680 evrov, kar predstavlja 56,7 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

Slovenija zmanj\u0161ala zaostanek za Avstrijo<\/p>\n

V 25 letih smo torej zmanj\u0161ali razliko za na\u0161o severno sosedo za 15,2 odstotka. \u010ce se bo ta trend ohranil, bo imela Slovenija leta 2050 nekaj ve\u010d kot 70 odstotkov avstrijske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

Kako so se odrezale druge nekdaj socialisti\u010dne dr\u017eave?<\/p>\n

\u010ce\u0161ka je imela leta 2000 35,4 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 49,6 odstotka. Razliko do Avstrije je torej zmanj\u0161ala za 14,2 odstotka.<\/p>\n

Estonija je imela leta 2000 27,7 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, lani pa 46,9 odstotka. Razliko oziroma zaostanek za Avstrijo je zmanj\u0161ala za 19,2 odstotka.<\/p>\n

Litva je imela leta 2000 17,3 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 44,7 odstotka. Razliko je zmanj\u0161ala za 27,4 odstotka.<\/p>\n

Slova\u0161ka je imela leta 2000 23,0 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 42,6 odstotka. Zaostanek za Avstrijo je zmanj\u0161ala za 19,6 odstotka.<\/p>\n

Hrva\u0161ka je imela leta 2000 22,4 odstotka\u00a0avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 38,7 odstotka. Razliko je torej zmanj\u0161ala za 16,3 odstotka.<\/p>\n

Latvija je imela leta 2000 17,3 odstotka\u00a0avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 38,7 odstotka. Zaostanek je zmanj\u0161ala za 21,4 odstotka.<\/p>\n

Poljska je imela leta 2000 18,3 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 37,8 odstotka. Zaostanek je zmanj\u0161ala za 19,5 odstotka.<\/p>\n

Mad\u017earska je imela leta 2000 23,2 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 36,1 odstotka. Zaostanek je zmanj\u0161ala za 12,9 odstotka.<\/p>\n

Romunija je imela leta 2000 12,7 odstotka\u00a0avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2025 pa 29,1 odstotka. Zaostanek je zmanj\u0161ala za 16,4 odstotka.<\/p>\n

Bolgarija je imela leta 2000 11,0 odstotka\u00a0avstrijske gospodarske razvitosti, leta 2000 pa 25,9 odstotka. Zaostanek je zmanj\u0161ala za 14,9 odstotka.<\/p>\n

Velik skok Litve, padec za Mad\u017earsko<\/p>\n

Ugotovimo lahko, da je Litva najbolj zmanj\u0161ala zaostanek za Avstrijo med letoma 2000 in 2025, sledi Latvija, na tretjem mestu je Slova\u0161ka, za njo Poljska. Na petem mestu je Estonija, na \u0161estem Romunija, na sedmem Hrva\u0161ka, na osmem Slovenija. Na devetem mestu je Bolgarija, sledi \u010ce\u0161ka, na zadnjem mestu pa je Mad\u017earska.<\/p>\n

\"Mad\u017earska<\/p>\n

Mad\u017earska ime zelo nizke davke, od leta 2010 ima desnica v parlamentu celo ustavno ve\u010dino, a ji to glede gospodarske razvitosti ne pomaga. Trenutno sta v EU od Mad\u017earske manj gospodarsko razviti samo \u0161e Romunija in Bolgarija. Morda je to razlog, da ankete mad\u017earskemu premierju Viktorju Orbanu napovedujejo poraz na volitvah.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Na\u0161a vzhodna soseda Mad\u017earska se je v prvi \u010detrtini 21. stoletja najslab\u0161e odrezala. Leta 2000 je bila po gospodarski razvitosti med omenjenimi dr\u017eavami na \u010detrtem mestu, leta 2025 pa je padla na deveto mesto.<\/p>\n

Najve\u010dji skok po lestvici je do\u017eivela Litva, ki je bila po gospodarski razvitosti leta 2000 na osmem, leta 2025 pa na \u010detrtem mestu.<\/p>\n

Slovenija prva leta 2000 in leta 2025<\/p>\n

Slovenija je bila na prvem mestu leta 2000 in je ostala na prvem mestu tudi leta 2025. \u010ce\u0161ka je bila leta 2000 druga in tako tudi leta 2025, Estonija pa tretja tako leta 2000 kot leta 2025.<\/p>\n

\u010ce se bodo omenjeni trendi nadaljevali, bosta leta 2050 najbolj gospodarsko razviti med dr\u017eavami, ki so imele nekdaj socialisti\u010dno ureditev, Slovenija in Litva.<\/p>\n

Nizki davki ne pomagajo Mad\u017earski<\/p>\n

Ugotovimo lahko tudi, da na gospodarsko razvitost ni veliko vplivalo dejstvo, kako visoke oziroma nizke davke ima posamezna dr\u017eava ter kak\u0161na je politi\u010dna usmeritev posamezne vlade \u2013 ali je desna ali leva.<\/p>\n

\"Poljska<\/p>\n

Poljska je po \u0161tevilu prebivalcev najve\u010dja med dr\u017eavami v EU, ki so imele nekdaj socialisti\u010dno ureditev. A po gospodarski razvitosti ni v vrhu EU, ampak na dnu. Bolj je gospodarsko razvita le od Mad\u017earske, Romunije in Bolgarije.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Mad\u017earska ima na primer zelo nizke davke (tako pri dohodnini kot pri davku na dobi\u010dek), od leta 2010 pa ima absolutno oblast desnica, ki naj bi veljala za gospodarsko uspe\u0161nej\u0161o\u00a0od levice, a je na\u0161a vzhodna soseda kljub temu precej padla na lestvici gospodarske razvitosti.<\/p>\n

Po drugi strani pa je zelo uspe\u0161na Litva, \u010deprav ima vi\u0161je davke od Mad\u017earske. Vi\u0161ina davkov torej nima usodnega vpliva na gospodarsko razvitost.<\/p>\n

Zasuk na desno ne pomeni nujno skoka gospodarske\u00a0razvitosti<\/p>\n

Pogosto sli\u0161imo, da je za gospodarsko uspe\u0161nost tranzicijske oziroma pokomunisti\u010dne dr\u017eave nujen \u010dim ve\u010dji prelom s politi\u010dnimi silami, ki so vladale v \u010dasu socializma oziroma da je za gospodarsko uspe\u0161nost potreben \u010dim ve\u010dji zasuk na desno.<\/p>\n

Toda po letu 2000 je med dr\u017eavami, ki so imele nekdaj socialisti\u010dno ureditev, najve\u010dji skok v gospodarski razvitosti dosegla \u017ee omenjena Litva, \u010deprav so med letoma 2000 in 2025 Litvi vladali 12 let vladali socialdemokrati (LSDP). Socialdemokrati vodijo vlado tudi od leta 2024 naprej.<\/p>\n

Vpliv nekdanjih komunistov v posovjetski Litvi<\/p>\n

Levosredinska stranka LSDP je nastala leta 1989, kot svojo zgodovinsko predhodnico pa \u0161teje marksisti\u010dno socialdemokratsko stranko, ustanovljeno \u0161e v carski Rusiji leta 1896. Leta 1999 so se socialdemokrati zdru\u017eili z Demokrati\u010dno delavsko stranko Litve, naslednico Komunisti\u010dne partije Litve, ki je vladala Litvi v \u010dasu Sovjetske zveze.<\/p>\n

\"Je<\/p>\n

Je za gospodarsko uspe\u0161nost nujno, da se naredi \u010dim bolj dosleden prelom s socialisti\u010dno preteklostjo? Primer Litve ka\u017ee, da ni. Litva je dr\u017eava, ki se je leta 1991 osamosvojila od Sovjetske zveze, a kljub temu ni naredila popolnega preloma s svojo socialisti\u010dno preteklostjo. Zadnji \u0161ef Komunisti\u010dne partije Litve (ta je bila v \u010dasu Sovjetske zveze del Komunisti\u010dne partije Sovjetske zveze) Algirdas Brazauskas je leta 1993 zmagal na volitvah za predsednika dr\u017eave, med letoma 2001 in 2006 pa je vodil litovsko vlado. Trenutno vladajo\u010da litovska stranka je socialdemokratska stranka, ki ima delno korenine tudi v litovski komunisti\u010dni partiji.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Med letoma 2001 in 2006 je bil litovski premier Algirdas Brazauskas, zadnji \u0161ef Komunisti\u010dne partije Litve (ta je bila del Komunisti\u010dne partije Sovjetske zveze), ki je bil med letoma 1993 in 1998 tudi predsednik Litve. Ozna\u010dili bi ga lahko tudi kot nekak\u0161nega litovskega Milana Ku\u010dana.<\/p>\n

Lestvica dr\u017eav po gospodarski razvitosti leta 2000 in 2025. Vir podatkov\u00a0je spletna stran Eurostata (vpogled v podatke 31. marca 2026).<\/p>\n

Podatki o realnem BDP na prebivalca leta 2000 (v evrih). V oklepaju je izra\u010dun gospodarske razvitosti vsake dr\u017eave v primerjavi z Avstrijo (v odstotkih).<\/p>\n

Avstrija: 37.880 evrov<\/p>\n

Slovenija: 15.730 (41,5)<\/p>\n

\u010ce\u0161ka: 13.410 (35,4)<\/p>\n

Estonija: 10.480 (27,7)<\/p>\n

Mad\u017earska: 8.800 (23,2)<\/p>\n

Slova\u0161ka: 8.730 (23)<\/p>\n

Hrva\u0161ka: 8.490 (22,4)<\/p>\n

Poljska: 6.950 (18,3)<\/p>\n

Litva: 6.550 (17,3)<\/p>\n

Latvija: 6.540 (17,3)<\/p>\n

Romunija: 4.810 (12,7)<\/p>\n

Bolgarija: 4.160 (11)<\/p>\n

Podatki o realnem BDP na prebivalca leta 2025 (v evrih). V oklepaju je izra\u010dun gospodarske razvitosti vsake dr\u017eave v primerjavi z Avstrijo (v odstotkih).<\/p>\n

Avstrija: 45.280 evrov<\/p>\n

Slovenija: 25.680 (56,7)<\/p>\n

\u010ce\u0161ka: 22.480 (49,6)<\/p>\n

Estonija: 21.250 (46,9)<\/p>\n

Litva: 20.250 (44,7)<\/p>\n

Slova\u0161ka: 19.270 (42,6)<\/p>\n

Hrva\u0161ka: 17.540 (38,7)<\/p>\n

Latvija: 17.520 (38,7)<\/p>\n

Poljska: 17.130 (37,8)<\/p>\n

Mad\u017earska: 16.330 (36,1)<\/p>\n

Romunija: 13.190 (29,1)<\/p>\n

Bolgarija: 11.710 (25,9)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Znan\u00a0ameri\u0161ki zgodovinar Stephen Kotkin rad ponavlja, da ZDA od 70. let 19. stoletja naprej predstavljajo 25 odstotkov svetovnega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":48093,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[16779,360,4884,2491,3651,32,585,12615,74,1401,35,31,34,36,1052,75,37,60,38,33,459],"class_list":{"0":"post-48092","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-algirdas-brazauskas","9":"tag-avstrija","10":"tag-bdp","11":"tag-ceska","12":"tag-gospodarska-rast","13":"tag-headlines","14":"tag-hrvaska","15":"tag-litva","16":"tag-madzarska","17":"tag-milan-kucan","18":"tag-najpomembnejse-novice","19":"tag-news","20":"tag-novice","21":"tag-osrednje-novice","22":"tag-poljska","23":"tag-slovaska","24":"tag-slovene","25":"tag-slovenija","26":"tag-slovenscina","27":"tag-top-stories","28":"tag-viktor-orban"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116348218592635499","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48092","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=48092"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48092\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/48093"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=48092"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=48092"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=48092"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}