{"id":48169,"date":"2026-04-04T22:23:19","date_gmt":"2026-04-04T22:23:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/48169\/"},"modified":"2026-04-04T22:23:19","modified_gmt":"2026-04-04T22:23:19","slug":"visoka-cena-za-poceni-paradiznike-na-nasih-kroznikih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/48169\/","title":{"rendered":"Visoka cena za poceni paradi\u017enike na na\u0161ih kro\u017enikih"},"content":{"rendered":"

Italija potrebuje tujo delovno silo. Pred tem si ne zatiska o\u010di niti aktualna, do migracij sovra\u017eno nastrojena desni\u010darska vlada Giorgie Meloni<\/a>. Toda namesto da bi vklju\u010dila priseljence v dru\u017ebo, dr\u017eava \u017ee desetletja ustvarja razmere, ki jih potiskajo v nevidnost, na dru\u017ebeni rob in v oblike dela, ki pogosto spominjajo na moderno su\u017eenjstvo. Obraz tak\u0161ne Italije so \u0161tevilna neformalna migrantska naselja \u2013 geti \u2013 na \u010delu z domnevno najve\u010djim v Evropi, ki le\u017ei blizu apulijskega kraja Borgo Mezzanone.<\/p>\n

\"INFOGRAFIKA:<\/p>\n

INFOGRAFIKA: Delo<\/p>\n

S pti\u010dje perspektive se zdi, da je ravnico, na kateri stoji barakarsko naselje, ki ga uradno sploh ni, opusto\u0161ila naravna ujma. Na prvi pogled je te\u017eko razlo\u010diti, kaj je odvr\u017eena navlaka in kaj so bivali\u0161\u010da. Med polji, urejenimi z geometrijsko natan\u010dnostjo, se \u0161iri naselbina brez na\u010drta: zbit mozaik barak, zidanih hi\u0161, zabojnikov in prikolic na nekdanjem voja\u0161kem letali\u0161\u010du, na katerem je trdo pristalo tudi \u017eivljenje ljudi, ki so prispeli v Evropo na begu pred vojno, rev\u0161\u010dino, diskriminacijo in posledicami podnebnih sprememb.<\/p>\n

Geto ali pista, kot mu pravijo, se je razrasel v devetdesetih letih, ko je italijanska dr\u017eava na obmo\u010dju zapu\u0161\u010dene letali\u0161ke steze odprla center za sprejem prosilcev za azil. Ker je bil ume\u0161\u010den dale\u010d od urbanih sredi\u0161\u010d in javnih storitev, so se \u0161tevilni migranti \u2013 tako tisti, ki so \u010dakali na odlo\u010ditev oblasti, kot tisti, ki so izpadli iz sistema in ostali brez urejenega statusa \u2013 naselili v njegovi bli\u017eini.<\/p>\n

Sredi organiziranega kaosa je mogo\u010de najti vse, le \u010dloveka vrednih bivanjskih razmer ne.<\/p>\n

Podoben vzorec je bilo mogo\u010de opaziti tudi drugod po Apuliji. \u00bbOkoli teh centrov se je razvila nezakonita ekonomija, ki je odgovarjala na potrebe po poceni delovni sili iz lokalnega okolja,\u00ab je za Delo pojasnil sociolog Leonardo Palmisano z Univerze v Foggii. V enem od kmetijsko najbolj intenzivnih predelov Apeninskega polotoka se je to povpra\u0161evanje s\u010dasoma zaradi rasti pridelave paradi\u017enika \u0161e pove\u010dalo. S tem so se \u0161irila tudi barakarska naselja.<\/p>\n

Vzporedno mesto<\/p>\n

Danes je Borgo Mezzanone \u00bbvzporedno mesto\u00ab, v katerem na vrhuncu kmetijske sezone \u017eivotari od 4000 do 5000 migrantov, v ve\u010dini mo\u0161kih iz podsaharske Afrike, predvsem iz Senegala in Gambije, pa tudi iz azijskih dr\u017eav, kot sta Pakistan in Afganistan. Ponekod luknjasta letali\u0161ka steza je njegova glavna avenija. Ima svoje \u010detrti, \u017eivilske trgovine, prav tako prodajalne rabljenih obla\u010dil in gospodinjskih aparatov, mesnico in brivnico. V getu sta tudi mo\u0161eja in cerkev. Sredi organiziranega kaosa je mogo\u010de najti vse, le \u010dloveka vrednih bivanjskih razmer ne.<\/p>\n

V Borgo Mezzanoneju ni vodovoda niti kanalizacije. Elektri\u010dno energijo dobivajo iz generatorjev in prek prepletenih kablov, s katerimi se nezakonito priklapljajo na javno omre\u017eje. Ker je to preobremenjeno, elektriko izmeni\u010dno dobiva en dan ena polovica naselja, drug dan druga. Pitno vodo zagotavljajo trije rezervoarji, ki jih s cisternami napolnijo dvakrat na teden in se obi\u010dajno izpraznijo v nekaj urah. Komunalne slu\u017ebe v getu ne zagotavljajo rednega odvoza smeti. Kopi\u010dijo se odpadki. Skoraj povsod so nagrmadene karoserije avtomobilov \u2013 ve\u010dinoma ukradenih \u2013, ki jih v tej vzporedni resni\u010dnosti, potem ko iz njih poberejo uporabne dele, odlagajo fo\u0161ke mafijske zdru\u017ebe.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V Borgo Mezzanoneju ni vodovoda in kanalizacije.\u00a0FOTO: Ga\u0161per Zavr\u0161nik<\/p>\n

V prekarnih bivali\u0161\u010dih so ljudje izpostavljeni nemilosti hladnih zimskih ve\u010derov in pregretih polet\u00adnih dni, ko se \u017eivo srebro dvigne krepko prek 40 stopinj Celzija. Blizu ni dreves ali drugih sen\u010dnih zavetij. Plo\u010devinaste strehe neznosno vro\u010dino \u0161e potencirajo. V toplem delu leta migranti pogosto spijo na prostem, v mrzlem se ogrevajo z improviziranimi pe\u010dmi, ki so skupaj s kratkimi stiki pogost vzrok za zastrupitve z ogljikovim monoksidom in po\u017eare. Nemalo ogrevanj se kon\u010da s smrtjo. Prispevki v \u010drni kroniki so ena od redkih prilo\u017enosti, ko razmere v getih trkajo na vest italijanski javnosti.<\/p>\n

\u010cakanje na sezono \u0161pargljev<\/p>\n

V teh okoli\u0161\u010dinah se zdijo najve\u010dje razko\u0161je v bedi zabojniki in preproste hi\u0161e iz kamnitih blokov. Eno od tak\u0161nih si je nedale\u010d od vhoda v geto postavil Lamin, ki je iz Gambije pri\u0161el v Italijo pred poldrugim desetletjem. \u00bbVse sem kupil in zgradil sam,\u00ab je ponosno dejal na pragu skromnega in po njegovih besedah \u0161e nedokon\u010danega doma.<\/p>\n

Neko\u010d si je slu\u017eil kruh na poljih v okolici geta, kamor se je preselil pred sedmimi leti. Pred dnevi je za kraj\u0161i \u010das spet od\u0161el v vinograd, kjer si je med rezanjem vej po\u0161kodoval oko. Tudi tokrat je \u0161lo za delo, kot pogosto v teh krajih, brez pogodbe. Prav tak\u0161ne izku\u0161nje so ga s\u010dasoma odvrnile od kmetijstva. Danes se raje ukvarja z zidarstvom, saj je pla\u010dilo malenkost\u00a0vi\u0161je, tudi pogoji naj bi bili nekoliko bolj\u0161i. Iskanje zaslu\u017eka ga vodi po razli\u010dnih koncih Italije \u2013 od Rima in Milana do Ventimiglie. V Borgo Mezzanone se vrne, ko na gradbi\u0161\u010dih zmanjka naro\u010dil.<\/p>\n

Ritem \u017eivljenja v getu v veliki meri dolo\u010da koledar. \u00bbV\u010dasih je dela ve\u010d, v\u010dasih manj,\u00ab je na za\u010detku marca v izvrstni italijan\u0161\u010dini povedal mladi Maro\u010dan Yasso, ki v \u010dasu zati\u0161ja na poljih, sadovnjakih in vinogradih z vrstnikoma na glavni aveniji prodaja kuskus in arabski kruh. Tako bo vsaj do sezone \u0161pargljev, prvega vrhunca sezone. Ta naj bi bil manj naporen od pobiranja paradi\u017enikov, ko delavci pogosto delajo dlje, mezda pa je odvisna od u\u010dinka.<\/p>\n

V zimskih mesecih se tisti brez zaposlitve znajdejo po svoje. Pri nekaterih je tako kot pri mladih fantih iz Magreba zaznati podjetni\u0161ke ideje. V \u010dasu na\u0161ega obiska je ob letali\u0161ki stezi Afganistanec srednjih let na majhnem \u017earu pekel pi\u0161\u010danca in tako vzbujal apetit pred iftarjem, ve\u010dernim obrokom, s katerim muslimani med ramadanom prekinejo post. \u00bbZdaj ni dela,\u00ab je dejal med obra\u010danjem mesa. Na poljih je po njegovih besedah naporno, pla\u010dilo nizko. Ker nima urejenih dokumentov, lahko dela le brez pogodbe. \u00bbZa eno uro dobi\u0161 \u0161est, v najbolj\u0161em primeru osem evrov.\u00ab<\/p>\n

Za\u010dasno je postalo stalno<\/p>\n

Sprva so migranti v Borgo Mezzanone pri\u0161li predvsem poleti, v \u010dasu pobiranja paradi\u017enika, nato so se v iskanju zaslu\u017eka selili po razli\u010dnih koncih italijanskega \u0161kornja. V zadnjih letih se jih je vse ve\u010d ustalilo v getu. Po ocenah na\u0161ih sogovornikov je danes tak\u0161nih od 2000 do 3000. S tem so se pojavile tudi prilo\u017enosti za druga\u010dne dejavnosti in storitve. Med njimi je tudi majhna restavracija, ki jo med barakami, med katerimi se su\u0161ijo od zemlje umazana obla\u010dila, vodi Abdoul Djalilou Assima iz Toga.<\/p>\n

\"Abdoul<\/p>\n

Abdoul Djalilou Assima iz Toga je v Borgo Mezzanoneju odprl restavracijo. FOTO: Ga\u0161per Zavr\u0161nik<\/p>\n

\u00bbPripravljam razli\u010dne jedi: evropske, afri\u0161ke, vse,\u00ab je dejal, potem ko nas je prijazno posedel za plasti\u010dno mizo na terasi, na kateri je bil domala vsak kos vrtnega pohi\u0161tva druga\u010den. Triinpetdeset\u00adletnik blagega zna\u010daja in ljubitelj vpadljivega nakita je zapustil Afriko leta 2006. Najprej se je pre\u017eivljal z delom v tiskarni v Lombardiji, potem pa je med gospodarsko krizo izgubil slu\u017ebo in s tem dokumente. Brez urejenega statusa se je \u2013 tako kot \u0161tevilni drugi \u2013 zatekel v Borgo Mezzanone.<\/p>\n

Mali gostinski obrat je zgolj eno od \u0161tevilnih znamenj, da je za\u010dasno v getu za mnoge postalo stalno. Toda ta navidezna normalizacija ne pomeni, da se bivanjske razmere izbolj\u0161ujejo. \u00bbTo ni \u017eivljenje. To je ve\u010dno \u017ertvovanje,\u00ab je v pogovoru ob Abdoulovi mo\u010dni kavi povedala Francesca Stella iz sindikata FLAI-CGIL\u200b, ki od blizu pozna razmere v barakarskih naseljih Apulije. \u00bbTe\u017eav je preprosto preve\u010d.\u00ab<\/p>\n

Odsotnost dr\u017eave in brezpravnost deloma bla\u017eijo nevladne organizacije, prostovoljci in sindikati. Pri FLAI-CGIL\u200b pomagajo migrantom predvsem s pravnim svetovanjem, posredovanjem v sporih z delodajalci ter integraciji v dru\u017ebo, vklju\u010dno s te\u010daji italijanskega jezika. Pomembno humanitarno vlogo v getu imata tudi Karitas in Intersos, ki prebivalcem zagotavlja zdravstveno asistenco.<\/p>\n

Toda Borgo Mezzanone \u0161e zdale\u010d ni edino barakarsko naselje, ki nujno potrebuje \u010dlovekoljubno pomo\u010d. V provinci Foggia, veliki pribli\u017eno za tretjino Slovenije, naj bi jih bilo sedemnajst. Drugo najve\u010dje je Torretta Antonacci, v katerem med travniki v zimskih mesecih \u017eivi okoli 800 migrantov, poleti pa tudi do 2000. Bivanjske razmere so tako surove, da \u0161tevilni prebivalci svoje resni\u010dnosti no\u010dejo deliti s sorodniki v domovini.<\/p>\n

\"Torretta<\/p>\n

Torretta Antonacci.\u00a0FOTO: Ga\u0161per Zavr\u0161nik<\/p>\n

S podobnim razo\u010daranjem se sre\u010duje osemindvajsetletnik iz Malija, ki se je pred dvema letoma na obalah Tunizije podal na tvegano pot proti stari celini. \u00bbTukaj je zelo te\u017eko. V Torretta Antonacciju ne morem \u017eiveti,\u00ab je dejal in napovedal, da se bo \u017ee dan po na\u0161em pogovoru odpravil naprej, s trebuhom za kruhom, kot to po\u010dne od prihoda na Lampeduso.<\/p>\n

Izgon ali geto<\/p>\n

Ve\u010dina prebivalcev Borgo Mezzanoneja in Torretta Antonaccija je\u00a0\u2013 podobno kot mladeni\u010d iz Malija\u00a0\u2013 prispela v Italijo po morju in prosila za mednarodno za\u0161\u010dito. Azilni postopek je za mnoge migrante prvi stik z dr\u017eavo. \u010ce je pro\u0161nja zavrnjena, se lahko prito\u017eijo. Ko prosilec dobi negativno odlo\u010ditev, mu oblasti izdajo odlo\u010dbo o izgonu. Toda \u0161tevilni dr\u017eave dejansko ne zapustijo in ostanejo brez urejenega statusa, je pojasnil odvetnik Stefano Campese, ki migrantom nudi pravno pomo\u010d v pisarni sindikata FLAI-CGIL\u200b.<\/p>\n

V nezakonitost so ob prihodu nemalokrat pahnjeni tudi tisti, ki pridejo na Apeninski polotok zakonito prek sistema delovnih kvot (decreto flussi), s katerim vlada vsako leto dolo\u010di, koliko delavcev iz dr\u017eav zunaj EU lahko pride v Italijo. Po dr\u017eavnem na\u010drtu za obdobje 2023\u20132025 naj bi prek tega sistema pri\u0161lo v dr\u017eavo pribli\u017eno 450.000 tujcev.<\/p>\n

Na papirju je sistem preprost; delodajalec zaprosi za dovoljenje za prihod delavca in mu ponudi pogodbo o zaposlitvi. V praksi pa se pogosto zgodi, da pogodba nikoli ni podpisana. \u00bbVeliko je primerov, ko zaposlovalec preprosto izgine ali se poka\u017ee, da je bil od za\u010detka fiktiven,\u00ab je poudaril Campese. Ker migrant brez podpisane pogodbe ne more dokon\u010dati postopka za pridobitev dovoljenja za prebivanje, mu vstopni vizum po nekaj mesecih pote\u010de in ostane brez urejenega statusa. Kako redko tak\u0161en mehanizem v praksi pripelje do zaposlitev, ka\u017eejo podatki projekta Ero Straniero, po katerih je bilo lani uspe\u0161no kon\u010danih le 7,9 odstotka za\u010detih primerov.<\/p>\n

\"Geto\u00a0Torretta<\/p>\n

Geto\u00a0Torretta Antonacci. FOTO: Ga\u0161per Zavr\u0161nik<\/p>\n

Polo\u017eaj migrantov se je po besedah sogovornika v zadnjem \u010dasu \u0161e zaostril zaradi sprememb zakonodaje. Vlada Giorgie Meloni je leta 2023 po enem od brodolomov migrantov pred kalabrijsko obalo sprejela tako imenovani dekret Cutro, ki je zaostril azilno politiko in omejil mo\u017enosti, da bi si migranti brez dokumentov pozneje uredili status. \u0160e bolj sporen je po besedah sociologa Leonarda Palmisana Bossi-Finijev zakon iz leta 2002, ki dovoljenje za prebivanje neposredno ve\u017ee na zaposlitev. V praksi to pomeni, da z izgubo zaposlitve migrant izgubi pravno podlago za bivanje v dr\u017eavi. Po podatkih fundacije ISMU danes v Italiji \u017eivi brez dokumentov pribli\u017eno 339.000 \u00adtujcev.<\/p>\n

Mnogim zato ne preostane drugega, kot da se zate\u010dejo v barakarska naselja. \u00bbVedo, da v mestih ne morejo \u017eiveti. Prvi\u010d zato, ker jim nih\u010de ne bi oddal stanovanja, drugi\u010d zato, ker so tam nadzori pogostej\u0161i. V getih si neviden, hkrati ima\u0161 ve\u010d mo\u017enosti, da dobi\u0161 delo,\u00ab nam je v pogovoru pojasnil novinar in publicist Emiliano Moccia, ki problematiko v Foggii spremlja \u017ee 25 let.<\/p>\n

Tudi pridobitev dokumentov za priseljence iz tretjih dr\u017eav pogosto ne pomeni izhoda iz za\u010daranega kroga marginalizacije. \u00bbVeliko je predsodkov; ker so temnopolti, migranti. Lastniki zahtevajo visoke var\u0161\u010dine, tri ali celo \u0161est mese\u010dnih najemnin vnaprej, \u010desar si mnogi ne morejo privo\u0161\u010diti. Zato tudi mnogi z urejenimi dokumenti ostanejo v getu.\u00ab<\/p>\n

Kaporalat<\/p>\n

V Italiji je, kot je brati v poro\u010dilu ministrstva za delo in socialne politike, leta 2023 v neformalnih naseljih \u017eivelo najmanj 10.000 migrantskih kmetijskih delavcev. Razi\u00adskava, v kateri je sodelovala pribli\u017eno polovica dr\u017eave, je pokazala, da v 38 ob\u010dinah obstaja 150 tak\u0161nih mest. V nekaterih \u017eivi le nekaj ljudi, v najve\u010djih getih, kakr\u0161na sta Borgo Mezzanone in Torretta Antonacci, ve\u010d tiso\u010d.<\/p>\n

Ni naklju\u010dje, da so mno\u017ei\u010dna neformalna naselja prav v severnem delu Apulije. Provinca Foggia, ki se iz hribovitega polotoka Gargano spu\u0161\u010da na prostrano ravnico Tavoliere, velja za eno od najve\u010djih kmetijskih obmo\u010dij v Italiji z ve\u010d kot pol milijona hektarov obdelovalnih povr\u0161in. Pomemben del teh polj je namenjen pridelavi paradi\u017enika. Okoli 3500 pridelovalcev na pribli\u017eno 26.000 hektarih zemlje na leto pridela pribli\u017eno 2,2 milijona ton tega sade\u017ea, kar je pomemben dele\u017e celotne italijanske \u00adproizvodnje.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V getu Torretta Antonacci v zimskih mesecih \u017eivi okoli 800 migrantov, poleti tudi do 2000.\u00a0FOTO: Ga\u0161per Zavr\u0161nik<\/p>\n

V tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah se je marginalizacija migrantov v Foggii prepletla s prakso nezakonitega sistema posredovanja delovne sile, ki mu v italijan\u0161\u010dini pravijo caporalato, kaporalat. Gre za star sistem, pri katerem posredniki \u2013 kaporali \u2013 nova\u010dijo delavce in jih v zameno za provizijo pove\u017eejo z delodajalci.<\/p>\n

\u00bbKaporalat je od nekdaj spremljal kmetijsko dejavnost. Pomeni zana\u0161anje na kriminalne posrednike na trgu dela, ki stojijo med povpra\u0161evanjem po delovni sili in njeno ponudbo,\u00ab je pojasnil Palmisano. \u00bbNa tej tradicionalni osnovi, ki se je s\u010dasoma zasidrala tudi v dru\u017ebeni praksi, se je razvila nova oblika izkori\u0161\u010danja. Ta se je v veliki meri napajala pri migracijskih tokovih, pa tudi pri nacionalni zakonodaji, zlasti pri Bossi-Finijevem zakonu.\u00ab<\/p>\n

V provinci Foggia, v kateri je kmetijstvo intenzivno in manj mehanizirano, se je sodobnej\u0161a oblika kaporalata raz\u0161irila skupaj z razmahom pridelave industrijskega paradi\u017enika in pojavom podjetij za njegovo predelavo, ki so dolo\u010dila odkupno ceno in jo agresivno potiskala navzdol, je poudaril Palmisano. Pritisk se je nato prenesel po vsej proizvodni verigi. Da bi zni\u017eali stro\u0161ke, so pridelovalci kot poceni delovno silo izkori\u0161\u010dali migrante iz getov, kot sta Borgo Mezzanone in Torretta Antonacci.<\/p>\n

Z ve\u010djo proizvodnjo in povpra\u0161evanjem po sezonski delovni sili so se \u0161irila tudi barakarska naselja, prav tako se je pove\u010dala potreba po nadzoru nad delavci. \u00bbDanes lahko kaporale iz province Foggia \u0161tejemo med najmo\u010dnej\u0161e, najbogatej\u0161e in najbolj nasilne v Italiji,\u00ab je povedal sociolog. \u0160tevilni izmed njih so tujci z urejenim statusom, ki \u00bbmed podjetji in delavci posredujejo celo la\u017eje kot Italijani\u00ab.<\/p>\n

\u00bbZna\u0161el sem se v pasti\u00ab<\/p>\n

Okrutnost kaporalata v Apuliji je na lastni ko\u017ei ob\u010dutil Yvan Sagnet, ki je iz Kameruna zaradi \u0161tudija pri\u0161el v Italijo leta 2008. Na Politehni\u010dni univerzi v Torinu je dobil \u0161tipendijo, ki jo je po nekaj letih zaradi nedokon\u010danih izpitov izgubil. Da bi lahko nadaljeval izobra\u017eevanje, si je moral najti delo. Na priporo\u010dilo prijatelja se je poleti odpravil v Nard\u00f2 na skrajnem jugu Apeninskega polotoka, kjer so iskali delavce za pobiranje paradi\u017enika. \u00bbPrvi stik z realnostjo me je mo\u010dno pretresel. Ni\u010desar nisem vedel o tem svetu. Jasno mi je bilo samo, da moram delati. Tam sem odkril popolnoma druga\u010dno Italijo od tiste, ki sem jo poznal s fakultete in iz vsakdana v Torinu,\u00ab je podo\u017eivel spomine.<\/p>\n

\"Marginalizacija<\/p>\n

Marginalizacija migrantov se je\u00a0v Foggii prepletla s prakso nezakonitega sistema posredovanja delovne sile, ki mu v italijan\u0161\u010dini pravijo caporalato, kaporalat. FOTO: Max Rossi\/Reuters<\/p>\n

Pristal je v getu na obrobju mesta, kjer je v tistem \u010dasu \u017eivelo pribli\u017eno 1200 priseljencev. Barake so bile zgrajene iz kartona, plastike in odpadnega materiala. Osnovne infrastrukture ni bilo. Po no\u010dnem potovanju si je za\u017eelel prhe, a je bilo na voljo le nekaj kopalnic, za katere je bilo treba \u010dakati v vrsti tudi po ve\u010d ur. \u00bbZame je bil to popoln \u0161ok,\u00ab se je spominjal. Hotel se je vrniti v Torino, vendar ni imel denarja za vozovnico. \u00bbTako sem se zna\u0161el v pasti.\u00ab<\/p>\n

V pogovorih z drugimi prebivalci geta je kmalu izvedel, kako sistem deluje. Takrat je prvi\u010d sli\u0161al besedo kaporalat. \u00bbRekli so mi: \u010de ho\u010de\u0161 delati, mora\u0161 priti v stik s kaporalom,\u00ab se je spominjal. Ko je vpra\u0161al, kaj to pomeni, so mu preprosto odgovorili: \u00bbTo je \u010dlovek, ki nam daje delo. Brez njega ne more\u0161 ni\u010d.\u00ab<\/p>\n

Delovnik se je za\u010del ob \u0161tirih zjutraj. Posrednik je pri\u0161el z lastnim prevozom in odpeljal delavce do nasadov paradi\u017enika. Vozila so bila prenatrpana: v kombi, v katerem bi po zakonu smelo sedeti devet ljudi, jih je stla\u010dil tudi po trideset.<\/p>\n

Kmalu se je v naselju pojavil eden izmed njih. \u00bbBil je tujec, tako kot mi. Veliko migrantov je \u0161lo k njemu in ga prosilo za delo, zato sem naredil enako. Vzel nam je dokumente in rekel: ‘Po\u010dakajte, uredil vam bom pogodbo’,\u00ab je pojasnil Sagnet. Nato je izginil. Z novicami o delu se je vrnil \u0161ele \u010dez dva oziroma tri tedne.<\/p>\n

Delovnik se je za\u010del ob \u0161tirih zjutraj. Posrednik je pri\u0161el z lastnim prevozom in odpeljal delavce do nasadov paradi\u017enika. Vozila so bila prenatrpana: v kombi, v katerem bi po zakonu smelo sedeti devet ljudi, jih je stla\u010dil tudi po trideset. \u00bbBili smo kot sardine,\u00ab je dejal Sagnet. V notranjosti ni bilo niti sede\u017eev, saj jih je- kaporal odstranil, da bi naredil ve\u010d prostora, poti do delovi\u0161\u010d so bile dolge tudi do petdeset ali sto kilometrov.<\/p>\n

Pla\u010dani niso bili na uro oziroma na dan, temve\u010d po u\u010dinku. \u00bbZa en zaboj, te\u017eek pribli\u017eno 300 kilogramov, smo dobili 3,50 evra,\u00ab je pojasnil. V obi\u010dajnem delovniku je napolnil \u0161tiri, kar je pomenilo 14 evrov mezde. Pa vendar to ni bil znesek, ki mu je na koncu ostal v \u017eepu. Kaporal jim je zara\u010dunal prevoz, med odmorom jim je prodajal \u0161e sendvi\u010de in vodo. \u00bbKo si vse od\u0161tel, si po \u0161estnajstih urah dela zaslu\u017eil pribli\u017eno \u0161tiri evre,\u00ab je poudaril. \u00bbTo je bil eden od najte\u017ejih trenutkov v mojem \u017eivljenju.\u00ab<\/p>\n

Upor proti izkori\u0161\u010danju<\/p>\n

Travmati\u010dna izku\u0161nja na apulijskih poljih ga je napeljala k uporu. \u00bbPreprosto nisem ve\u010d zdr\u017eal. Vsak dan je bil enak. [Kaporal] je kri\u010dal na nas, nas porival, \u017ealil \u2026,\u00ab je opisal Sagnet. Kaplja \u010dez rob je bila, ko jim je nekega dne ukazal, naj paradi\u017enik pobirajo enega po enega, ker je bil namenjen za prodajo kot sve\u017ea zelenjava. \u00bbRekel sem mu: \u010de bomo delali tako, bomo v celem dnevu napolnili komaj en zaboj.\u00ab<\/p>\n

Pripomba mu ni bila v\u0161e\u010d. \u00bbVpra\u0161al me je, kdo sem, da mu govorim, kaj naj po\u010dne, nato me je za\u010del pretepati.\u00ab Na pomo\u010d so mu prisko\u010dili tovari\u0161i, s katerimi so po nasilnem izbruhu skovali na\u010drt za stavko. Delavci so blokirali cesto med Nard\u00f2jem in Leccejem ter prvi\u010d javno opozorili na razmere v kmetijstvu. \u00bbTakrat se je za\u010del moj boj,\u00ab je povedal Sagnet. \u00bbBil sem \u0161tudent, potem pa se je moje \u017eivljenje popolnoma spremenilo.\u00ab<\/p>\n

\"Protesti<\/p>\n

Protesti migrantov proti kaporalatu leta 2018. FOTO:\u00a0Alessandro Bianchi\/Reuters<\/p>\n

Upor je odprl \u0161ir\u0161o razpravo o izkori\u0161\u010danju v italijanskem kmetijstvu in prispeval k sprejetju zakona proti tej nezakoniti praksi leta 2016. Sagnet je za\u010del sodelovati s sindikati in po razli\u010dnih delih dr\u017eave spremljati sezonske delavce, ki se selijo od ene letine do druge: od paradi\u017enika v Apuliji do pomaran\u010d v Kalabriji. Leta 2017 je ustanovil nevladno organizacijo No Cap, s katero posku\u0161a re\u0161iti delavce kaporalata, jim pomagati do rednih zaposlitev ter jih spraviti iz barakarskih naselij.<\/p>\n

Casa Sankara<\/p>\n

Osebno izku\u0161njo s kaporalatom je v boj proti izkori\u0161\u010danju priseljencev preobrazil tudi Mbaye Ndiaye, ki je zagnal projekt Casa Sankara, poimenovan po revolucionarnem voditelju iz Burkine Faso Thomasu Sankari.<\/p>\n

Petin\u0161estdesetletni Senegalec se je preselil v Italijo pred pribli\u017eno dvema desetletjema, najprej v Milano, nato ga je pot pripeljala na jug dr\u017eave, kjer se je na kratko pre\u017eivljal z agrikulturnim delom. \u00bbRazmere so bile zelo te\u017eke. Pla\u010devali so nam po tri evre na zaboj paradi\u017enika, v\u010dasih \u0161e manj,\u00ab je podo\u017eivel za\u010detke v Evropi. Po eni sezoni tak\u0161nega dela je sklenil, da mora stvari spremeniti.<\/p>\n

Caso Sankara je zasnoval kot za\u010dasno zato\u010di\u0161\u010de za migrante, ki i\u0161\u010dejo pot iz getov in sistema nezakonitega posredovanja dela. Danes v zabojni\u0161kem naselju ob pra\u0161ni cesti med Foggio in San Severom v skromnih razmerah, a neprimerljivo dostojnej\u0161ih kot v getih, prebiva okoli 500 ljudi trinajstih narodnosti. Ve\u010dina je Afri\u010danov, predvsem iz Senegala, Gambije, Slonoko\u0161\u010dene obale, Benina in Toga. V skupnosti lahko ostanejo tudi do dve leti. V tem \u010dasu jim organizacija pomaga urejati dokumente, iskati stanovanja in navezovati stike z lokalnimi podjetniki.<\/p>\n

\"Mbaye<\/p>\n

Mbaye Ndiaye je zasnoval Caso Sankara kot za\u010dasno zato\u010di\u0161\u010de za migrante, ki i\u0161\u010dejo pot iz getov in sistema nezakonitega posredovanja dela.\u00a0FOTO: Ga\u0161per Zavr\u0161nik<\/p>\n

Pomemben del projekta je tudi kmetijska dejavnost. Na 16 hektarih zemlje so zagnali pridelavo paradi\u017enika pod lastno blagovno znamko, s \u010dimer si \u017eelijo ustvariti model, ki bi omogo\u010dil delavcem ve\u010djo samostojnost in stabilnej\u0161i dohodek.<\/p>\n

Brez ve\u010djih sprememb<\/p>\n

Odkar sta se Ndiaye in Sagnet uprla kaporalatu, je minilo ve\u010d kot desetletje. V tem \u010dasu je Italija sprejela zakonodajo proti tovrstnemu izkori\u0161\u010danju v kmetijstvu, nastali so \u0161tevilni projekti pomo\u010di delavcem. Toda v grobem se razmere, kot je opozoril Sagnet, niso bistveno spremenile. \u00bbNa nekaterih mestih je opaziti majhne izbolj\u0161ave, sistemsko pa je situacija v Italiji \u0161e vedno pribli\u017eno enaka,\u00ab je dejal prvi mo\u017e organizacije No Cap.<\/p>\n

Da je sistem izkori\u0161\u010danja \u0161e vedno trdovratno zasidran v italijanskem kmetijstvu \u2013 ne le na jugu dr\u017eave \u2013, je opozorila tudi Francesca Stella iz sindikata FLAI-CGIL. Po njenih besedah obstajajo t. i. \u00bbvirtuozna podjetja\u00ab, ki spo\u0161tujejo zakonodajo in kolektivne pogodbe, vendar so bolj izjema kot pravilo.<\/p>\n

Na raz\u0161irjenost problema ka\u017ee tudi statistika. Italijanski nacionalni in\u0161pektorat za delo je leta 2024 v kmetijstvu opravil skoraj 9000 nadzorov in odkril kr\u0161itve v ve\u010d kot dveh tretjinah primerov. Pri tem so ugotovili 7884 nepravilno zaposlenih delavcev, v 519 primerih tudi elemente kaznivega dejanja izkori\u0161\u010danja po \u010dlenu zakonika, ki ureja kaporalat. Najve\u010d tak\u0161nih kr\u0161itev, petino, so zaznali v Apuliji.<\/p>\n

Politi\u010dna volja in odgovornost<\/p>\n

Kljub zakoreninjenosti kaporalata je Sagnet prepri\u010dan, da obstaja izhod iz izkori\u0161\u010devalskega sistema. Po njegovem mnenju bi bilo treba pove\u010dati nadzor nad trgom dela in delovanje pristojnega in\u0161pektorja. Prav tako bi bilo treba reformirati sistem posredovanja zaposlitve. \u00bb\u010ce delavec potrebuje delo, ne gre na zavod. Pokli\u010de kaporala,\u00ab je ponazoril trenutno dinamiko.<\/p>\n

Sogovornik je opozoril tudi na stanovanjsko vpra\u0161anje in bivanjske razmere. V krajih, kot je Foggia, bi bilo treba zagotoviti delavcem dostopna bivali\u0161\u010da, namesto da \u017eivijo v improviziranih naseljih, kakr\u0161nih v razviti \u010dlanici sedemindvajseterice ne bi smelo biti. Kriti\u010den je bil tudi do oblasti, ki niso izkoristile evropskih sredstev za gradnjo stanovanj za sezonske delavce, \u010deprav je kmetijstvo mo\u010dno odvisno od njihovega dela. \u00bbBrez njih bi bila Italija na kolenih,\u00ab je bil jasen.<\/p>\n

\"Nevladna<\/p>\n

Nevladna organizacija Casa Sankara trenutno zagotavlja preno\u010di\u0161\u010de okoli 500 priseljencem.\u00a0FOTO: Ga\u0161per Zavr\u0161nik<\/p>\n

Prav tako bi morali spremeniti migracijsko politiko, ki dovoljenje za prebivanje tesno ve\u017ee na delo. \u00bbZakon pravi: \u010de ho\u010de\u0161 ostati v Italiji, mora\u0161 imeti pogodbo o zaposlitvi. Toda \u010de te zaposlijo na \u010drno, kako naj do te sploh pride\u0161?\u00ab se je vpra\u0161al. Zato je, kot je poudaril, ena od nujnih re\u0161itev regulacija migrantov brez dokumentov, podobno kot so nedavno storili v \u0160paniji pod vlado socialista Pedra S\u00e1ncheza.<\/a> \u00bbUredimo njihov status in za\u010deli bodo pla\u010devati davke. Vse to je na koncu odvisno od politi\u010dne volje.\u00ab<\/p>\n

Toda te, kot je razumeti sogovornike, ni. \u00bbPo mojem je dr\u017eava v neki meri celo zadovoljna s trenutno situacijo. Tako lahko politi\u010dno izkori\u0161\u010da temo varnosti in govori, da jo migranti spodkopavajo,\u00ab je dejal Emiliano Moccia in kot primer navedel predsednika skrajno desne Lige in podpredsednika vlade Mat\u00adtea Salvinija, ki je na \u00bbtem zgradil velik del politi\u010dne retorike\u00ab. Volje po druga\u010dnem sistemu ni zaznati niti pri delodajalcih. Mbaye Ndiaye meni, da je klju\u010d do sprememb predvsem na njihovi strani. \u00bbKonec izkori\u0161\u010danja je v rokah podjetnikov. Delavec brez sredstev pogosto nima izbire.\u00ab<\/p>\n

Prav tako ne smemo spregledati vloge velikih trgovskih verig, ki s pritiskom na vse ni\u017eje odkupne cene v agro\u017eivilski verigi pogosto silijo pridelovalce v zmanj\u0161evanje stro\u0161kov, posledice pa nosijo delavci na dnu verige. Odgovornosti pa se ne more otresti niti potro\u0161nik. \u00bbKo v trgovini izberemo najcenej\u0161i izdelek, je skoraj vedno nekdo pla\u010dal razliko. Najve\u010dkrat je to migrant, ki dela na polju,\u00ab je dejal Sagnet. \u00bbZato moramo razmi\u0161ljati druga\u010de ter izbirati dru\u017ebeno in okoljsko odgovorne izdelke.\u00ab\u00a0
________________<\/p>\n

\"https:\/\/www.delo.si\/\"<\/p>\n

\/<\/p>\n

\u00a0\u010clanek je objavljen\u00a0v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hi\u0161a Delo.<\/p>\n

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (\u0161t. pogodbe 101119678). Izra\u017eena stali\u0161\u010da in mnenja pripadajo avtorju in ne odra\u017eajo nujno stali\u0161\u010d in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Italija potrebuje tujo delovno silo. Pred tem si ne zatiska o\u010di niti aktualna, do migracij sovra\u017eno nastrojena desni\u010darska…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":48170,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[16791,16789,16790,16788,5595,1018,16793,16792,182,1012,37,38,7747,64,63],"class_list":{"0":"post-48169","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-apulija","9":"tag-begunci","10":"tag-foggia","11":"tag-geti","12":"tag-giorgia-meloni","13":"tag-italija","14":"tag-izkoriscanje-migrantov","15":"tag-kaporalato","16":"tag-kmetijstvo","17":"tag-migranti","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenscina","20":"tag-sos4democracy","21":"tag-svet","22":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116348780817580913","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48169","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=48169"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48169\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/48170"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=48169"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=48169"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=48169"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}