![\"John](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-John_Schlesinger-1000.webp.webp\")
<\/p>\nKot ka\u017ee, New York pred petdesetimi leti res ni bil kraj, ki bi o\u010daral s svojo karizmo ali urejenostjo. \u010ce vpra\u0161ate filmarje, je bilo mesto v sedemdesetih tako zanikrno, umazano in nevarno, da si je prislu\u017eilo osrednjo vlogo v nekaterih najbolj znanih filmih te dobe. Poleg uspe\u0161nic Francoska zveza (The French Connection, 1971), Serpico (1973), Pasje popoldne (Dog Day Afternoon, 1975) in klasike Taksist, ki je na teh straneh do\u017eivela predstavitev prej\u0161nji teden, je New York s svojo takratno zanemarjenostjo in nasilnostjo eden od protagonistov tudi v filmu Maratonec (Marathon Man). Gre za \u0161e eno uspe\u0161nico iz leta 1976, ki sicer ni dosegla slovesa Taksista, a jo mnogi filmski poznavalci ume\u0161\u010dajo med najbolj\u0161e filmske trilerje. Maratonec je z zgodbo o \u0161tudentu, ki se nehote zaplete v mre\u017eo nacisti\u010dnih vojnih zlo\u010dincev in ameri\u0161kih vladnih agentov, ob izidu precej navdu\u0161il. To se je odrazilo v oskarjevski nominaciji (Laurence Olivier za stransko vlogo) in zelo solidnem finan\u010dnem izkupi\u010dku (okoli 22 milijonov dolarjev). Film ne skopari s prizori nasilja, kar je nekatere gledalce in kritike zmotilo, a so bili v ve\u010dini tisti, ki so se strinjali, da tak\u0161ne zgodbe ne more\u0161 povedati na druga\u010den na\u010din.<\/p>\n
Judovsko bogastvo<\/p>\n
Za predstavo vzdu\u0161ja v filmu Maratonec si je treba zamisliti okoli\u0161\u010dine, ki so tako nevarne, da nad njimi roke dvigneta tako CIA kot FBI. Gre za svet, v katerem se nacisti\u010dni zlo\u010dinec desetletja po drugi svetovni vojni oklepa med holokavstom nagrabljenega bogastva. V sredi\u0161\u010du zgodbe je sicer lik \u0161tudenta zgodovine z imenom Thomas Levy – Babe\u200b (Dustin Hoffman), ki je tiste sorte \u010dlovek, ki s tekom razre\u0161uje psiholo\u0161ke travme. Njegovo \u017eivljenje se usodno zaplete, ko v New York pride Christian Szell (Laurence Olivier), nekdanji nacisti\u010dni zobozdravnik, ki je svoj\u010das v Auschwitzu Judom izdiral zlate zobe. Nekateri med njimi so imeli v zobeh in zobnih protezah skrite tudi diamante, s \u010dimer si je Szell ustvaril ogromno bogastvo.<\/p>\n
Navadnim smrtnikom je to te\u017eko razumeti, toda tisti, ki sedijo na velikem bogastvu, radi tarnajo o vsepre\u017eemajo\u010dem strahu, da bi to premo\u017eenje na lepem izginilo. To je eden od motivov filma Maratonec, ki med drugim tematizira Szellovo paniko ob misli na to, da mu bi lahko kdo ukradel diamante. Ko v nenavadni prometni nesre\u010di umre njegov brat, ki je sodeloval pri zlo\u010dinskem bogatenju, Szella zajame huda paranoja. Prepri\u010dan, da so ga izdali kurirji, za\u010dne neusmiljeno odstranjevati vse, ki vedo za njegov zaklad. Na tej to\u010dki se njegova zgodba pove\u017ee z zgodbo prej omenjenega \u0161tudenta, saj je med \u00bbodstranjenimi\u00ab tudi Babov brat Doc (Roy Scheider), ki je delal kot dvojni agent in sodeloval s Szellom. Ko ga ta smrtno rani, se zate\u010de k bratu in umre, Szell pa se nato znese nad Babom, saj je prepri\u010dan, da mu je Doc pred smrtjo povedal vse o ukradenih diamantih.<\/p>\n
Zobozdravni\u0161ka no\u010dna mora<\/p>\n
Film nato postre\u017ee z nekaj izredno prepri\u010dljivimi prizori mu\u010denja, ki si jih je nedvomno zamislil nekdo z zelo resnim strahom pred zobozdravnikom. Szell namre\u010d ugrabi Baba in ga sku\u0161a z mu\u010denjem pripraviti do tega, da bi mu izdal, kaj mu je brat Doc pred smrtjo povedal o diamantih. V umazanem stanovanju ga prive\u017ee na stol in mu brez anestezije vrta v zdrave zobe. Ob tem nenehno zastavlja vpra\u0161anje, \u00bbali je varno\u00ab, in s tem pove\u010duje tesnobo ter paniko tako pri nemo\u010dnem Babu kot pri zaprepadenem gledalcu. Zobozdravni\u0161ka no\u010dna mora se zaklju\u010di zahvaljujo\u010d Babovi maratonski vzdr\u017eljivosti: ko mu uspe pobegniti, te\u010de in se ne ustavlja.<\/p>\n
Kljub razli\u010dnim na\u010dinom igre sta oba glavna igralca drug do drugega gojila veliko spo\u0161tovanje, kritiki pa se lepe besede namenjali obema.<\/p>\n
V nadaljevanju filma se potrdi, da so vsi razen Baba igrali dvojno igro: \u0161tudentka Elsa (Marthe Keller), s katero se je dobival, je bila nastavljena, nepo\u0161ten pa je bil tudi Docov prijatelj Janeway (William Devane). Tik pred kon\u010dnim obra\u010dunom, ki se zgodi v newyor\u0161kem Centralnem parku, se Szell odpravi v judovsko \u010detrt, imenovano tudi Diamond District, kjer ga prepoznajo pre\u017eiveli tabori\u0161\u010dniki. Uspe mu pobegniti, za konec, kakr\u0161nega si zlo\u010dinec njegovega kova zaslu\u017ei, pa poskrbi Babe, ki se tako iz \u0161tudenta, ki rad te\u010de, prelevi v ma\u0161\u010devalca.<\/p>\n
<\/p>\n
Re\u017eiser John Schlesinger se podpisuje pod ve\u010d pomembnih filmov, med njimi tudi pod Maratonca. \/ Foto: wikipedia<\/p>\n
Scenaristi\u010dni spori<\/p>\n
Maratonec je nastal kot adaptacija romana z enakim naslovom znanega pisatelja Williama Goldmana, ki je v tistem \u010dasu \u017ee imel sloves pisca, po \u010digar delih se snema dobre filme. Je namre\u010d avtor scenarijev za uspe\u0161nici Butch Cassidy in Sundance Kid (1969) ter Vsi predsednikovi mo\u017eje (1976). Za pripravo scenarija za Maratonca so mu pla\u010dali pol milijona dolarjev (danes bi to pomenilo dobre tri milijone dolarjev), a nato precej posegali v njegovo delo in marsikaj spremenili, kar je povzro\u010dilo kar nekaj slabe volje. Konec romana in filma se tako precej razlikujeta, menda predvsem na pobudo Dustina Hoffmana. Slednjega je za glavno vlogo izbral re\u017eiser John Schlesinger (znan po filmih Polno\u010dni kavboj, Krvava nedelja in Darling), \u010deprav si je sprva \u017eelel Ala Pacina. Glede vloge glavnega zlikovca ni bilo nobenega dvoma: vsi vpleteni so si v vlogi nacisti\u010dnega zobozdravnika predstavljali zgolj legendarnega Laurencea Oliviera. Zapletlo se je, ker je 68-letni igralec bolehal za rakom, zato ga filmski studio zaradi tveganja, da med snemanjem umre, ni hotel najeti. Z veliko pregovarjanja so posel nato vendarle sklenili, Olivier pa ne le da je kljub mo\u010dnim zdravilom vrhunsko opravil svoje delo, pa\u010d pa je tudi premagal bolezen in \u017eivel \u0161e 13 let.<\/p>\n
![\"film](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-Quinto_potere-400.webp.webp\")
<\/p>\n